Arhiv novic

  • 2010-12-01 11:37:52 - Ukinitev Informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji več

  • 2010-11-30 09:20:06 - Novica: Svet Evrope z novo kampanjo proti spolnim zlorabam otrok več

  • 2010-11-24 11:11:52 - Novica: Več za zaščito otrok, žrtev spolnih zlorab več

Arhiv novic

Vse novice

Spolna zloraba Svoboden, da si to, kar si Vožnja pod vplivom drog Evropa je več, kot si misliš Natečaj Vsi smo otroci sveta Evropska konvencija o človekovih pravicah Wild Web Woods Spregovori proti diskriminaciji Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome! Tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo 60 let Sveta Evrope Ustavimo nasilje nad ženskami Trgovanje z ljudmi Vsi drugačni - vsi enakopravni Varšavski vrh Evropsko sodišče za človekove pravice Konvencije
COE

Odbor ministrov

Predstavitev

Odbor ministrov je telo, v katerem se sprejemajo odločitve Sveta Evrope. Sestavljajo ga zunanji ministri vseh držav članic ali njihovi stalni diplomatski predstavniki v Strasbourgu. To je vladno telo, v katerem je mogoče enakopravno razpravljati o stališčih posameznih držav do problemov, s katerimi se srečuje evropska družba, in hkrati tudi skupni forum, na katerem se oblikujejo vseevropski odgovori na te izzive. Skupaj s Parlamentarno skupščino je Odbor ministrov varuh temeljnih vrednot Sveta Evrope, ki nenehno nadzoruje, da države članice ravnajo v skladu s prevzetimi obveznostmi.


 

Glasnik vlad

Odločanje in ukrepanje

Odbor ministrov sprejema program dejavnosti in proračun Sveta Evrope. Na podlagi priporočil Parlamentarne skupščine, Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti ter raznih medvladnih odborov in konferenc področnih ministrov sprejema nadaljne ukrepe.

Dialog

Odbor ministrov razpravlja o vseh vprašanjih skupnega političnega interesa, razen o obrambi. To so, med drugim: politični vidiki evropskega združevanja, razvijanje sodelovanja, varovanje demokratičnih ustanov in varstvo človekovih pravic - skratka vsa področja, na katerih je potrebno usklajeno delovanje na vseevropski ravni.

Dejaven organ

Zunanji ministri držav članic se sestajajo enkrat letno, da pregledajo politična vprašanja in zadeve evropskega sodelovanja ter dajo dejavnostim Sveta potrebno politično spodbudo. Na ravni veleposlanikov se sestajajo enkrat tedensko, njihova posvetovanja pa dopolnjujejo še sestanki skupin poročevalcev in delovnih skupin, ki pred sprejetjem odločitev poglobljeno obravnavajo posamezna vprašanja.

Minister vsake države članice predseduje odboru en šestmesečni mandat, ki se že po tradiciji zamenja maja in novembra.

Prožnost

Kadar projektov ne podpirajo vse države članice, se Odbor ministrov lahko odloči za njihovo izvajanje po delnih sporazumih, kar vsaj nekaterim članicam omogoča uresničevanje skupnih dejavnosti na določenih območjih.

Po drugi strani pa razširjeni sporazumi omogočajo državam članicam (ali nekaterim od njih), da sodelujejo z določenimi državami nečlanicami in jim pri tem ponudijo ugodnosti stalne organiziranosti Sveta Evrope.

Evropske rešitve

Učinkoviti inštrumenti

Odločitve Odbora ministrov so poslane vladam v obliki priporočil ali pa so vsebovane v evropskih konvencijah in sporazumih, ki pravno zavezujejo vse države, ki jih ratificirajo. Odbor sprejema tudi deklaracije in resolucije o aktualnih političnih vprašanjih.

Sprejetih je bilo že 200 konvencij. V glavnem se navezujejo na človekove pravice, obravnavajo pa tudi druga področja, kar potrjuje in utrjuje demokratično, socialno in kulturno usklajenost Sveta Evrope.

Običajno morajo biti odločitve Odbora ministrov izglasovane z dvotretjinsko večino oddanih glasov, navadna večina pa zadošča za odločanje o postopkovnih vprašanjih.

Strokovna priprava

Konvencije in priporočila sestavljajo vladni izvedenci, ki so za svoje delo odgovorni Odboru ministrov. Na ta način je zagotovljeno povezovanje in medsebojno vplivanje političnih interesov ter strokovnih in sektorskih preudarkov in pomislekov. Mnoge politične pobude sprejemajo tudi na rednih konferencah področnih ministrov.

Demokracija in solidarnost

Svet Evrope je izoblikoval programe sodelovanja in pomoči za nove države članice, da bi te lahko izkoristile že pridobljene izkušnje Sveta Evrope. Programi temeljijo na dosežkih medvladnega sodelovanja - na zbranem strokovnem gradivu, med seboj povezanih strokovnjakih in organiziranih oblikah sodelovanja. Namen teh programov je utrditi, okrepiti in pospešiti demokratično preobrazbo v teh državah, tako da se bodo lahko postopno in skladno vključevale v procese in organizirane oblike evropskega sodelovanja, zlasti Sveta Evrope. Program ukrepov za krepitev zaupanja je bil pripravljen v podporo pobudam civilne družbe za boljše medsebojno spoznavanje in sodelovanje med večinskimi in manjšinskimi skupnostmi.

Varuh vrednot

Uresničevanje statuta

Države, ki se pridružijo Svetu Evrope, se zavežejo sprejeti načela pravne države in pravico njihovih državljanov, da uživajo osnovne človekove pravice in temeljne svoboščine. Zavežejo se tudi pošteno in učinkovito sodelovati pri doseganju večje enotnosti in pospeševanju gospodarskega in družbenega napredka. Vsaka država članica je odgovorna za spoštovanje prevzetih obveznosti, Odbor ministrov pa zagotavlja njihovo uresničevanje.

Pri hujši kršitvi obveznosti, ki jih ima država članica po statutu organizacije, lahko Odbor ministrov državi članici začasno odreče pravico zastopanosti, lahko ji predlaga izstop ali pa celo sklene, da ji preneha članstvo v Svetu Evrope.

Izvajanje konvencij

Odbor ministrov tudi zagotavlja, da se izvajajo konvencije in sporazumi med državami članicami. To je še posebej pomembno za besedila v zvezi s človekovimi pravicami, med katerimi je v najpomembnejših (Evropska konvencija o človekovih pravicah, Evropska socialna listina, Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in Okvirna konvencija o varstvu narodnih manjšin) predviden tudi mehanizem nadzora.

Naloge Odbora ministrov v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah dokazujejo, kako pomembna je ta konvencija, ki je temelj sistema varstva človekovih pravic v Evropi. Z nadzorom nad izvajanjem odločb Sodišča za človekove pravice opravlja Odbor ministrov izredno pomembno vlogo pri ohranjanju verodostojnosti sistema, ki je edini te vrste na svetu.

Spoštovanje sprejetih obvez

V skladu s filozofijo, ki je usmerjala širitev Sveta Evrope vse od padca berlinskega zidu dalje, Odbor ministrov nepristransko in tvorno opravlja svoje naloge s posebnim poudarkom na dialogu in s postopnim ustvarjanjem političnih in materialnih razmer, ki vodijo k pozitivnemu razvoju. V ta namen je Odbor uvedel sistem spremljanja in nadzora, ki zagotavlja, da vse države članice spoštujejo svoje obveznosti. Vsem članicam omogoča tudi ustrezne razmere in potrebne vire za skrbno negovanje temeljnih vrednot Sveta Evrope.

Širitev Sveta Evrope je pripeljala do pomembnih sprememb v organizaciji in vlogi Odbora ministrov; zlasti močno se je razvil politični vidik njegovega delovanja.

Dialog in dopolnjevanje

Svet Evrope je poglobil svoj dialog z izvoljenimi predstavniki Evrope na državnih in lokalnih ravneh in razširil svoje politične razprave na države nečlanice, med katerimi je tudi več neevropskih držav s statusom opazovalk (Združene države, Sveti sedež, Kanada, Japonska in Mehika). Povečal in poglobil je sodelovanje z drugimi evropskimi organizacijami, zlasti z Evropsko unijo in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

V novem tisočletju

Pri spreminjanju svojih usmeritev je Odbor ministrov občasno dobil potrebno politično spodbudo in zagon z najvišje ravni. Trikrat je že bilo organizirano vrhunsko zasedanje med voditelji držav in vlad: na Dunaju (8.-9. oktober 1993); v Strasbourgu (10.-11. oktober 1997) in v Varšavi (16. - 17. maj 2005). S sprejetjem Varšavske deklaracije in Akcijskega načrta so voditelji držav in vlad poudarili pomembnost te organizacije in določili smernice za prihodnje delo.

Besedilo Varšavske deklaracije

Besedilo Akcijskega načrta

Prispevek konference MNVO k Varšavskemu vrhu