Nasilje nad ženskami je posledica neenakovredne porazdelitve družbene moči med ženske in moške, kar vodi v diskriminacijo žensk, tako v družbi kot v družini. Nasilje v družini ali družinski skupnosti obstaja v vsaki od držav članic Sveta Evrope, kljub pozitivnemu razvoju na področju zakonodaje, politike in prakse. Nasilje nad ženskami je kršitev človekovih pravic. Zaradi nasilja so ženske prikrajšanje uživanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Ženske z izkušnjo nasilja so bolj ranljive za nadaljnje zlorabe. Nasilje nad ženskami je ena glavnih ovir za premagovanje neenakosti žensk in moških v družbi. Nasilje nad ženskami škoduje miru, varnosti in demokraciji v Evropi.
1. Zakaj Svet Evrope izvaja obsežno kampanjo proti nasilju v družini - in zakaj prav zdaj?
Kljub pozitivnim razvojem v zakonodaji, politikah in praksam za boj proti različnim oblikam nasilja nad ženskami, je v državah članicah Sveta Evrope nasilje še vedno zelo prisotno. Veliko žensk je žrtev nasilja v svojem družbenem okolju, večino s strani sedanjih ali nekdanjih partnerjev.
Kampanja Sveta Evrope za boj proti nasilju nad ženskami, vključno z nasiljem v družini, želi z ozaveščanjem prispevati k izkoreninjenju tega pojava ter države članice spodbuditi, da proti nasilju dejavno ukrepajo.
2. Kaj pravzaprav je nasilje v družini?
V kampanji je nasilje nad ženskimi opredeljeno kot nasilje v družini ali družinskem okolju. Gre za dejanje, ki temelji na nasilju, pogojenem s spolom, ki posledično vodi, ali ki bi pripeljalo v fizično, spolno ali psihološko poškodbo ali v trpljenje žensk, vključno z grožnjami, med katere sodijo omejevanje ali samovoljen odvzem svobode. Nasilje vključuje tako fizično kot duševno, čustveno in psihološko zlorabo, posilstvo in spolno zlorabo, incest, posilstvo med zakoncema, redno ali občasno med priložnostnima partnerjema ali dvema, ki skupno bivata, zločine, storjene v imenu časti, pohabljanje ženskih spolnih organov ali spolno pohabljanje ter druge tradicionalen običaje, ki so škodujejo ženskam, kot na primer prisilne poroke.
3. Je nasilje v družini povezano z določenimi kulturami, tradicijami ali religijami?
Nasilje v družini je prisotno v vseh državah članicah Sveta Evrope in preko njihovih meja. Je splošno razširjen pojav, ne glede na družbeno, ekonomsko, versko ali kulturno družbeno okolje nasilneža. Stereotipi glede spolov in prakse razlikovanja, ki veljajo v družbi, so morda nekje bolj sprejemljivi, vendar jih ne gre jemati kot vzrok nasilju. Nasilneži izberejo uporabo sile in moči nad drugimi in so izključno odgovorni za svoja dejanja.
4. Kaj povzroča nasilno vedenje intimnih partnerjev?
Preprosta razlaga ne obstaja. Raziskave kažejo, da je nasilje v družini zakoreninjeno v neenakopravnem razmerju moči med spoloma. Nasilni partnerji se odločijo za zlorabljanje in se nasilno obnašanje zato, da izkazujejo nadzor in moč nad ženskami. Domnevna prekoračitev družbenega položaja spola ali nepokornost lahko povzroči žaljivo obnašanje. Poslabša ga lahko alkoholizem, vendar ne gre za vsebinsko zlorabo, ne duševne ali zdravstvene težave. Nasilno vedenje je pogosto naučeno in se kot način obravnavanja medsebojnih odnosov ponavlja iz generacije v generacijo.
5. Se nasilje v družini ne nanaša na moške?
Čeprav je res, da so lahko tudi ženske nasilne do svojih moških partnerjev, in da je nasilje v družini prisotno tudi v istospolnih partnerstvih, so moški v svojem neposrednem družbenem okolju najbolj pogosto nasilneži, največkrat do svojih aktualnih ali bivših partneric. Svet Evrope je proučil različne vloge, ki jih lahko moški prevzamejo glede nasilja v družini. Za več informacij o moških kot žrtvah preberite Nasilje v družini: mesto in vloga moških.
6. Zakaj ni nasilje nad ženskami osebni problem?
Nasilje v družini je zločin. Žrtvam nasilja v družini mora biti v kazenski zakonodaji in s strani vladnih institucij zagotovljena tolikšna zaščita in pomoč, kolikor so jih deležne žrtve drugih zločinov. Le zato, ker se dogaja v zasebnosti družinskega okolja, to še ne pomeni, da zanj ni odgovorna država.
7. Zakaj je nasilje nad ženskami kršenje človekovih pravic?
Država je odgovorna spoštovati, ščititi in uresničevati človekove pravice vseh svojih državljanov. Zato mora država zagotoviti, da so bili sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje, preiskovanje in kaznovanje vseh oblik nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini in družinskem okolju. Če se policija, kazenska zakonodaja in vladne službe ženskam, ki iščejo pomoč, ne odzovejo, država ni izpolnila te svoje obveznosti.
8. Kako vpliva na družbo kot celoto?
Nasilje v družini ne predstavlja le veliko osebno in družbeno ceno, ampak tudi gospodarsko. Več študij v državah članicah Sveta Evrope je pokazalo, da po ocenah lahko državo stane kar 34 milijard evrov. Razmerje med ocenjeno letno ceno in številom prebivalstva znaša 555 evrov letno na prebivalca.
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je leta 2006 sprejela resolucijo "Parlamentarci združeno v boju proti nasilju nad ženskami v družini". Za ogled dokumenta kliknite tukaj.
Video spot proti nasilju nad ženskami si lahko ogledate tukaj.
Za ogled uradne spletne strani Sveta Evrope o kampanji kliknite tukaj (stran je v angleškem jeziku).
