Namestniki ministrov
Dokumenti Odbora ministrov
CM(2005)80, zadnji, 17. maj 2005
Akcijski načrt
Voditelji držav in vlad držav članic Sveta Evrope, zbrani v Varšavi 16. in 17. maja 2005, smo oblikovali akcijski načrt, ki določa glavne naloge Sveta Evrope v prihodnjih letih.
I - SPODBUJANJE SKUPNIH TEMELJNIH VREDNOT: ČLOVEKOVE PRAVICE, PRAVNA DRŽAVA IN DEMOKRACIJA
1. Zagotavljanje stalne učinkovitosti Evropske konvencije o človekovih pravicah
Z vsemi ustreznimi sredstvi zagotavljamo dolgoročno učinkovitost Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V ta namen dajemo Evropskemu sodišču za človekove pravice vso potrebno podporo in izvajamo vse reformne ukrepe, sprejete na 114. zasedanju Odbora ministrov maja 2004 v skladu z vsemi predvidenimi spremembami. To vključuje predvideno ratifikacijo Protokola št. 14 h Konvenciji, ki je bistvena za prihodnjo učinkovitost Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Na nacionalni ravni zagotavljamo:
- obstoj ustreznih in učinkovitih mehanizmov v vseh državah članicah za preverjanje usklajenosti zakonodaje in administrativnih postopkov s Konvencijo;
- obstoj učinkovitih sredstev v državi za vsakega, ki ima upravičeno pritožbo glede kršitve Konvencije;
- popolno vključenost ustreznega usposabljanja o standardih iz Konvencije v univerzitetnem izobraževanju in strokovnem usposabljanju; zato smo se odločili, da uvedemo Evropski program za izobraževanje o človekovih pravicah za pravne strokovnjake in pozivamo države članice, da prispevajo k njegovemu izvajanju.
Odbor ministrov redno in pregledno preverja izvajanje teh ukrepov.
Ustanavljamo skupino modrecev, ki bodo preučili dolgoročno učinkovitost nadzornega mehanizma EKČP in prvotne učinke Protokola št. 14 ter druge odločitve, sprejete maja 2004. Prosimo jih, da čimprej predložijo predloge, ki presegajo te ukrepe, in hkrati ohranijo osnovno naravnanost EKČP-ja.
Poudarjamo, da morajo vse države članice pospešiti in v celoti izvajati sodbe sodišča. Nalagamo Odboru ministrov, da oblikuje in izvede vse potrebne ukrepe v ta namen, predvsem tiste v zvezi s sodbami, ki razkrivajo strukturne probleme, tudi tiste, ki se ponavljajo.
2. Varstvo in podpiranje človekovih pravic s stani drugih institucij in mehanizmov Sveta Evrope
Kot prvi forum za varstvo in podpiranje človekovih pravic v Evropi ima Svet Evrope z različnimi mehanizmi in institucijami dinamično vlogo pri varstvu pravice posameznikov in spodbujanju neprecenljivega posredovanja nevladnih organizacij, da dejavno branijo človekove pravice.
Okrepili bomo institut komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, ki je pokazal učinkovitost, tako da bomo zagotovili potrebna sredstva za izvajanje njegovih nalog, predvsem v luči začetka veljavnosti Protokola št. 14 h Evropski konvenciji o človekovih pravicah.
Še naprej podpiramo Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in njegovo edinstveno vlogo, ki jo imajo obiski krajev priprtja pri izboljševanju pogojev priprtih oseb. Prosimo tudi za redno obnavljanje pravil, ki veljajo v evropskih zaporih, ki so podlaga za določitev standardov v zaporih. Svet Evrope bo državam članicam pomagal pri zagotavljanju njihovega izvajanja.
Okrepili bomo boj proti rasizmu, diskriminaciji in vsem oblikam nestrpnosti ter vsem poskusom zagovarjanja nacizma. Evropski komisiji proti rasizmu in nestrpnosti moramo tako zagotoviti sredstva za izvajanje njenih nalog v tesnem sodelovanju z državnimi organi in institucijami ter civilno družbo v državah članicah. Pozdravljamo vlogo komisije pri določanju dobrih praks in priporočil za splošne politike in smo odločeni, da jih bomo posredovali širši skupnosti. Zagotovili bom usklajevanje njenih dejavnosti z ustreznimi dejavnostmi Evropske unije in OVSE-ja ter drugih ustreznih mednarodnih organov.
Sklicujemo se na odločitev, sprejeto na vrhu v Strasbourgu, da bomo "povečali sodelovanje na področju varstva vseh pripadnikov narodnih manjšin". Pestra zgodovina Evrope je pokazala, da je varstvo narodnih manjšin bistveno za ohranjanje miru in razvoja demokratične stabilnosti. Družba, ki se ima za pluralistično, mora zagotoviti zaščito identitete svojih manjšin, ki bogatijo naše družbo, in omogočiti njihov razcvet. V ta namen spodbujamo Svet Evrope, da nadaljuje s svojimi dejavnostmi za varstvo manjšin, predvsem v skladu z Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin ter varstvo regionalnih jezikov v okviru Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike.
3. Krepitev demokracije, dobrega vodenja in vladavine prava v državah članicah
Prizadevali si bomo za skupne cilje spodbujati demokracijo in kakovostno odgovorno vodenje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za vse naše državljane in nadaljevali z bojem proti vsem oblikam totalitarizma.
Odločeni smo, da v okviru obstoječih struktur znotraj celotne Organizacije:
- ustanovimo Forum Sveta Evrope za prihodnost demokracije z namenom okrepiti demokracijo, politične svoboščine in sodelovanje državljanov, pri čemer med drugim upoštevamo sklepe Barcelonske konference z dne 17.-19. novembra 2004. Na razpolago bo vsem državam članicam in civilni družbi, ki jo predstavljajo oblikovalci politike, uradniki, strokovni delavci ali akademiki. Omogočil bo izmenjavo idej, informacij in primerov dobrih praks ter razprave o možnih prihodnjih ukrepih. Forum bo deloval v tesnem sodelovanju z Beneško komisijo in drugimi ustreznimi organi Sveta Evrope, da bi z razmišljanjem in predlogi krepili delo Organizacije na področju demokracije;
- nadaljujemo medvladno sodelovanje na področju demokracije in dobrega vodenja na vseh ravneh v partnerstvu s Parlamentarno skupščino in Kongresom lokalnih in regionalnih oblasti;
- še naprej razvijamo čezmejno sodelovanje, kot je potrebno, in standarde demokracije in dobrega vodenja, vključno z ustreznim delovanjem naših civilnih služb;
- sprejmemo potrebne ukrepe, vključno z vzpostavitvijo strokovnega centra za reformo lokalne uprave v okviru Sekretariata; izvajamo ukrepe za dobro lokalno in regionalno vodenje, sprejeto na 14. zasedanju Konference evropskih ministrov, pristojnih za lokalno iz regionalno upravo (Budimpešta, 24. in 25. februar 2005), s spodbujanjem standardov in dobrih praks in s pomočjo državam članicam pri vzpostavljanju institucij in kadrov na lokalni in regionalni ravni v tesnem sodelovanju s Kongresom;
- poglobimo sodelovanje nevladnih organizacij pri dejavnostih Sveta Evrope kot glavni prispevek civilne družbe k preglednosti in odgovornosti demokratičnega vladanja.
Potrjujemo svojo zavezo k zagotavljanju in spodbujanju svobode izražanja in obveščanja ter svobode medijev kot glavnega elementa naših demokracij. Posebno pozornost zato posvečamo delu Sveta Evrope na tem področju in v celoti podpiramo Deklaracijo in akcijski načrt, sprejet na 7. evropski ministrski konferenci o politiki medijev množičnega obveščanja (Kijev, 10. in 11. marec 2005). Spodbujamo sodelovanje med Svetom Evrope in OVSE-jem na tem področju.
Enakovredno sodelovanje žensk in moških je ključnega pomena za demokracijo. Zato potrjujemo zavezo za doseganje resnične enakosti žensk in moških. Krepili bomo integracijo načela enakosti spolov v nacionalnih politikah, izdelali smernice in metode za nadaljnji napredek pri doseganju enakosti žensk in moških, spodbujali ustanovitev nacionalnih mehanizmov za enakost spolov in krepili izvajanje Pekinške platforme Združenih narodov za ukrepanje.
Pozivamo države članice, da pri nadaljnjem razvoju evropskih standardov uporabijo nasvete in pomoč Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneške komisije), zlasti na področju delovanja demokratičnih institucij in volilne zakonodaje. Za zagotavljanje izvajanja evropskih standardov na nacionalni ravni bi morala komisija okrepiti sodelovanje z ustavnimi sodišči in sodišči z enakovredno pristojnostjo, ki imajo pri tem glavno vlogo.
V celoti bomo izkoristili možnosti Organizacije za določanje standardov ter spodbujali izvajanje in nadaljnji razvoj pravnih instrumentov organizacije in mehanizmov pravnega sodelovanja, ob upoštevanju sklepov 26. konference evropskih ministrov za pravosodje (Helsinki, 7. in 8. april 2005).
Odločeni smo razvijati ocenjevanje in funkcije pomoči Evropske komisije za učinkovitost pravosodja (CEPEJ) in ustrezno uporabiti mnenja Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov (CCJE), da bi državam članicam pomagali pri ustreznem in hitrem ugotavljanju resnice in razvijanju alternativnih oblik reševanja sporov.
Svet Evrope posveča posebno pozornost nacionalnemu pravu v vseh pogledih, vključno z spodbujanjem pridobivanja državljanstva, ter družinskemu pravu. Svet Evrope kot primerna mednarodna organizacija bo še naprej razvijal ukrepe na teh področjih prava.
4. Zagotavljanje skladnosti zavez držav članic in spodbujanje političnega dialoga
Svet Evrope je evropski politični forum držav članic, ki so zavezane k pospeševanju demokratične razprave in vladavine prava.
Nadaljevali bomo s skupnimi prizadevanji za zagotovitev natančnega izpolnjevanja zavez držav članic k skupnim standardom, s katerimi so soglašale. Določanje standardov v sodstvu in na drugih ustreznih pravnih področjih ter nediskriminatorni procesi spremljanja se morajo še naprej uporabljati za pomoč državam članicam pri obravnavanju problemov in razvijanju njihovih pravnih sistemov. Pri spremljanju mora Svet Evrope po potrebi nuditi pomoč in strokovno podporo. V tem kontekstu spodbujamo nadaljnje sodelovanje pri usposabljanju sodnikov in uslužbencev organov pregona.
Svet Evrope bi moral še naprej pospeševati konstruktivni dialog v Odbor ministrov in Parlamentarni skupščini. Kongres lokalnih in regionalnih oblasti mora ob upoštevanju notranje organizacije zadevnih držav nadaljevati s spodbujanjem lokalne demokracije in decentralizacije, da bi dosegle vse ravni evropske družbe. Države članice bi morale v političnem dialogu izkoristiti potenciale Organizacije za spodbujanje medsebojnega razumevanja in tako krepiti enotnost Evrope in prispevati k zavezam o graditvi Evrope brez ločnic.
V ta namen bo Svet Evrope v sodelovanju z Evropsko unijo spodbujal izmenjavo dobrih praks na področju prostega gibanja oseb, da bi še naprej izboljševal stike in izmenjave med Evropejci na celini.
5. Razširitev vloge Razvojne banke Sveta Evrope
Potrjujemo tradicionalno vlogo Razvojne banke Sveta Evrope v imenu ljudi v stiski in v imenu socialne kohezije in jo prosimo, da s svojim sredstvi pomaga pri izvajanju politik, katerih namen je utrditev demokracije, spodbujanje vladavine prava in spoštovanje človekovih pravic, predvsem na področju usposabljanja upravnih sodnikov, državnih uradnikov in drugih udeležencev v javnem življenju, ter pri organizaciji, delovanju in infrastrukturi upravnih in sodnih javnih služb.
II - KREPITEV VARNOSTI EVROPSKIH DRŽAVLJANOV
1. Boj proti terorizmu
Odločno obsojamo terorizem, ki predstavlja grožnjo in velik izziv za našo družbo. Potreben je odločen in enoten odgovor Evrope, ki mora biti vključen v svetovna protiteroristična prizadevanja pod vodstvom Organizacije združenih narodov. Pozdravljamo novo Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, ki je na voljo za podpis med srečanjem na vrhu, in opozarjamo na druge instrumente in dokumente, ki jih je do zdaj pripravil Svet Evrope za boj proti terorizmu. Vse države članice pozivamo, da v boju proti tej kugi sodobnega časa spoštujejo človekove pravice in zaščitijo žrtve v skladu s smernicami, ki jih je leta 2002 in 2005 pripravil Svet Evrope.
Opredelili bomo druge ciljne ukrepe za boj proti terorizmu ter zagotovili tesno sodelovanje z drugimi mednarodnimi organizacijami, predvsem Združenimi narodi, in usklajevanje skupnih prizadevanj v boju proti terorizmu.
2. Boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu
Skupina držav za boj proti korupciji (GRECO) je dokazala svojo učinkovitost. Zato pozivamo tiste države članice, ki se ji še niso pridružile, da to čimprej storijo ter ratificirajo konvencije kazenskega in civilnega prava o korupciji. Korupcija je razširjena po vsem svetu; Svet Evrope bo zato okrepil svoje sodelovanje z OECD in Združenimi narodi za boj proti korupciji na svetovni ravni. Ta cilj bi bilo lažje doseči, če bi se članstvo GRECA povečalo in če bi se GRECO razširil tudi na države, ki niso članice Sveta Evrope.
Našo pohvalo zasluži tudi MONEYVAL za delo pri spremljanju ukrepov za preprečevanje pranja denarja ter financiranja terorizma. MONEYVAL naj še naprej krepi svoje vezi z Delovno skupino za finančno ukrepanje proti pranju denarja (FATF) pod pokroviteljstvom OECD.
Pozdravljamo spremembo Konvencije o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, iz leta 1990 in dejstvo, da je spremenjena konvencija na voljo za podpis na srečanju na vrhu. Države pozivamo, da jo podpišejo in ratificirajo.
Svet Evrope bo še naprej izvajal svoje programe tehnične pomoči za vse zainteresirane države članice in podpiral okrepljeno mednarodno sodelovanje v boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in trgovanju s prepovedanimi drogami.
3. Boj proti trgovini z ljudmi
Odločno obsojamo trgovino z ljudmi, ki preprečuje uživanje človekovih pravic in je kaznivo dejanje proti človeškemu dostojanstvu in integriteti. Veseli nas, da je bila na srečanju na vrhu dana na voljo za podpis Konvencija Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi ter pozivamo države, da jo ratificirajo v čim večjem številu in čimprej uveljavijo. To je zelo pomemben korak v boju proti trgovini, ki bo okrepil preprečevanje trgovine, učinkovit pregon storilcev in varstvo človekovih pravic žrtev. Neodvisni nadzorni mehanizem, ki ga vzpostavlja Konvencija, bo zagotovil, da jo bodo pogodbenice učinkovito izvajale. Zagotovili bomo tesno sodelovanje med Svetom Evrope, Združenimi narodi, Evropsko unijo in OVSE-jem na tem področju.
4. Boj proti nasilju nad ženskami
Svet Evrope bo sprejel ukrepe za boj proti nasilju nad ženskami, vključno z nasiljem v družini. Ustanovil bo projektno skupino, ki bo ocenila napredek na nacionalni ravni in oblikovala instrumente za merjenje napredka na vseevropski ravni, kar bo omogočilo pripravo predlogov za ukrepanje. Pripravljena bo vseevropska kampanja za boj proti nasilju nad ženskami, vključno z nasiljem v družini, ki se bo izvajala v tesnem sodelovanju z drugimi evropskimi in nacionalnimi dejavniki, vključno z NVO.
5. Boj proti kibernetski kriminaliteti in krepitev človekovih pravic v informacijski družbi
Potrjujemo pomen spoštovanja človekovih pravic v informacijski družbi, predvsem svobode izražanja in obveščanja ter pravice do spoštovanja zasebnosti.
Svet Evrope bo nadalje izpopolnil načela in smernice za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in pravne države v informacijski družbi. Spoprijel se bo z izzivi, ki so nastali zaradi uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), da bi zavaroval človekove pravice pred kršitvami, ki izhajajo iz zlorab IKT.
Države članice bomo tudi spodbujali, da izkoristijo priložnosti, ki jih nudi informacijska družba. V zvezi s tem bo Svet Evrope proučil, kako lahko IKT olajša demokratične reforme in postopke. Svet Evrope bo tudi nadaljeval svoje delo z otroki v informacijski družbi, predvsem glede razvijanja njihove medijske pismenosti in zagotavljanja varstva pred škodljivimi vsebinami.
Obsojamo vse oblike uporabe IKT za kaznive dejavnosti. Zato pozivamo vse države članice, da podpišejo in ratificirajo Konvencijo o kibernetski kriminaliteti ter razmislijo o podpisu Dodatnega protokola h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava inkriminacijo rasističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v informacijskih sistemih, prvih zavezujočih mednarodnih instrumentov na to temo.
6. Spodbujanje biomedicinske etike
Svet Evrope bo nadaljeval svoje delo določanja standardov za bioetiko. Države spodbujamo, da podpišejo Protokol o presaditvi, sprejmejo določbe v skladu s priporočili o ksenotransplantaciji in nadaljnjih dejavnostih, ki se nanašajo na gensko testiranje izven področja medicine, ki lahko ima za posledico diskriminacijo pri zaposlovanju in zavarovanju.
7. Spodbujanje trajnostnega razvoja
Zavezujemo se, da bomo izboljšali kakovost življenja državljanov. Zato bo Svet Evrope na podlagi obstoječih instrumentov in v perspektivi trajnostnega razvoja nadalje razvijal in podpiral celostno politiko na področju okolja, pokrajine, prostorskega načrtovanja ter preprečevanja in obvladovanja naravnih katastrof.
III - IZGRADNJA BOLJ ČLOVEŠKE IN VKLJUČEVALNE EVROPE
Prepričani smo, da so družbena kohezija ter izobraževanje in kultura bistveni dejavniki, ki omogočajo učinkovito uresničevanje temeljnih vrednot Sveta Evrope v naši družbi ter zagotavljajo dolgoročno varnost Evropejcev. Svet Evrope se bo zato zavzemal za model demokratične kulture, ki podpira pravo in institucije in v katerega so dejavno vključeni civilna družba in državljani.
1. Zagotavljanje družbene kohezije
Svet Evrope bo okrepil svoje delo na področju socialne politike na podlagi Evropske socialne listine in drugih ustreznih instrumentov. Osrednja naloga je, da skupaj opredelimo sredstva in rešitve, ki bi lahko bile učinkovite v boju proti revščini in izključevanju ter pri zagotavljanju enakega dostopa do socialnih pravic in zaščiti ranljivih skupin. Kot forum za vseevropsko sodelovanje na socialnem področju bo Svet Evrope pripravil priporočila in spodbujal izmenjavo dobrih praks na teh področjih ter povečal pomoč državam članicam.
Odboru ministrov nalagamo, da imenuje projektno skupino na visoki ravni, ki naj v luči dosežkov Sveta Evrope na tem področju prouči njegovo strategijo za spodbujanje družbene kohezije v 21. stoletju. Politike za spodbujanje družbene kohezije morajo upoštevati izzive, ki izhajajo iz staranja in drugih družbenih in gospodarskih okoliščin.
Strinjamo se, da je varovanje zdravja kot socialna družbena pravica bistven pogoj za družbeno kohezijo in gospodarsko stabilnost in podpiramo strateški celosten pristop k zdravstvu in dejavnostim, povezanim z zdravstvom. Okrepili bomo predvsem prizadevanja za enakopravnost pri dostopu do oskrbe ustrezne kakovosti, ki zadovoljuje potrebe prebivalstva naših držav članic. Glavni element te dejavnosti bo opredelitev standardov za oskrbo po meri bolnika.
Potrjujemo svojo zavezanost boju proti vsem vrstam izključevanja ali nezavarovanosti romskih skupnosti v Evropi ter spodbujanju njihove popolne in dejanske enakopravnosti. Pričakujemo, da bo Evropski forum Romov in irskega potujočega ljudstva Romom in irskemu potujočemu ljudstvu omogočil, da bodo lahko izrazili svoja stališča ob podpori Sveta Evrope. Sprejeli bomo ukrepe za vzpostavitev sodelovanja med Svetom Evrope, Evropsko unijo in OVSE-jem na tem področju.
Okrepili bomo dejavnosti Sveta Evrope o vprašanjih invalidnosti in podprli sprejetje in izvajanje desetletnega akcijskega načrta, s pomočjo katerega naj bi dosegli prepričljiv napredek pri zagotavljanju enakih pravic invalidom.
2. Izgradnja Evrope za otroke
Odločeni smo, da bomo učinkovito podpirali otrokove pravice ter v celoti izvajali obveznosti iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah. Perspektiva otrokovih pravic bo vključena v vse dejavnosti Sveta Evrope, organizacija pa mora poskrbeti za učinkovito usklajevanje dejavnosti, povezanih z otroki.
Sprejeli bomo specifične ukrepe, da bi izkoreninili vse oblike nasilja nad otroki. Skladno s tem smo odločeni, da začnemo triletni akcijski program za ukvarjanje s socialnimi, pravnimi, zdravstvenimi in izobraževalnimi dimenzijami različnih oblik nasilja nad otroki. Poleg tega bomo oblikovali ukrepe za odpravo spolnega izkoriščanja otrok, vključno s pravnimi instrumenti, če je potrebno, in za vključitev civilne družbe v ta proces. Usklajevanje z Združenimi narodi na tem področju je bistveno predvsem v povezavi z nadaljnjim spremljanjem Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in pornografije.
3. Izobraževanje: spodbujanje demokratičnega državljanstva v Evropi
Da bi lahko izgradili družbo, temelječo na znanju, in spodbujali demokratično kulturo med našimi državljani, mora Svet Evrope okrepiti svoja prizadevanja na področju izobraževanja z namenom zagotoviti dostop do izobraževanja vsem mladim v Evropi, izboljšati kakovost izobraževanja in med drugim spodbujati celovito izobraževanje o človekovih pravicah.
V celoti bomo izkoristili priložnost, ki jo ponuja Evropsko leto državljanske kulture, in ozaveščali javnost o evropskih standardih in vrednotah. Svet Evrope bo nadaljeval svoje delo glede učenja jezikov in priznavanja diplom in nazivov ter bo še naprej igral pomembno vlogo v bolonjskem procesu za oblikovanje Evropskega visokošolskega prostora do leta 2010. Dejavno bo spodbujal sodelovanje in povezovanje v mreže na področju izobraževanja in izmenjave študentov na vseh ravneh.
Svet Evrope bo povečal vse možnosti za usposabljanje pedagoških delavcev na področju izobraževanja o demokratičnem državljanstvu, človekovih pravicah in zgodovini ter medkulturnega izobraževanja. Spodbujal bo ustrezne medkulturne programe in izmenjave na srednješolski stopnji v Evropi ter s sosednjimi državami.
Poleg tega bo Svet Evrope tudi nadalje razvijal svojo mrežo šol za politologijo, da bi tako med novimi generacijami širil temeljne evropske vrednote.
4. Razvijanje mladinskega sodelovanja
Še bolj si bomo prizadevali, da bi omogočili mladim aktivno udeležbo v demokratičnih procesih, tako da bodo lahko prispevali k širjenju naših temeljnih vrednot. Pomembni instrumenti pri doseganju tega cilja so Mladinski centri Sveta Evrope in Evropska mladinska fundacija. V vse dejavnosti Sveta Evrope bomo vključili mladinsko perspektivo. Da bi spodbujali raznolikost v družbi, vključevanje vanjo in sodelovanje v njej, smo odločeni, da bomo začeli široko mladinsko kampanjo v duhu "Evropske mladinske kampanje proti rasizmu, ksenofobiji, anitsemitizmu in nestrpnosti" (1995).
Svet Evrope bo še naprej razvijal svoj edinstveni položaj na področju mladine. Prav tako bo še naprej pomagal državam članicam pri razvijanju instrumentov nacionalne in lokalne politike ter dejavno podpiral izmenjave in gibljivost mladih v Evropi.
5. Varovanje in podpiranje kulturne raznolikosti
Spoštovanje in podpiranje kulturne raznolikosti na podlagi vrednot Sveta Evrope sta bistvena pogoja za razvoj solidarne družbe. Zato bo Svet Evrope razvil strategije za upravljanje in podpiranje kulturne raznolikosti ob hkratnem zagotavljanju družbene kohezije. Podpiramo Unescovo sprejetje konvencije o kulturni raznolikosti.
Spodbujali bomo dialog o vlogi kulture v sodobni Evropi in opredelili načine za podpiranje raznolikosti in umetniške ustvarjalnosti ter varovali kulturo kot skrbnico vrednot. Sprejeli bomo ukrepe, s katerimi bomo prek spodbujanja kulturnih dejavnosti in izmenjav povečali dostop do kulturnih dosežkov in dediščine.
6. Spodbujanje medkulturnega dialoga
Sistematično bomo spodbujali medkulturni in medverski dialog, ki bo temeljil na univerzalnih človekovih pravicah ter služil za dvigovanje zavesti, razumevanja, sprave in strpnosti ter preprečeval konflikte in zagotavljal družbeno integracijo in kohezijo. Zagotoviti je treba dejavno udeležbo civilne družbe v tem dialogu, ki mora biti odprt za enakopravno sodelovanje tako moških kot žensk. Z vprašanji, s katerimi se soočajo kulturne in verske manjšine, se lahko pogosto najbolje ukvarjajo na lokalni ravni. Zato prosimo Kongres lokalnih in regionalnih oblasti, da se dejavno ukvarja s temi vprašanji in razširja dobre prakse.
Okrepili bomo sodelovanje ter izboljšali usklajevanje v Svetu Evrope pa tudi z drugimi regionalnimi in mednarodnimi institucijami. V ta namen bo pri Svetu Evrope imenovan koordinator za medkulturni dialog, ki bo v sodelovanju z obstoječimi strukturami nadziral izvajanje praktičnih programov organizacije ter skrbel za usklajevanje z drugimi institucijami.
Prepričani smo, da tudi točno razumevanje zgodovine spodbuja dialog med kulturami in zato odobravamo delo Sveta Evrope v zvezi z učenjem zgodovine in podobne projekte ter smo odločeni, da bomo povečali svoja prizadevanja na tem področju. Spodbujamo civilno družbo, da se bolj dejavno vključi v te aktivnosti.
Zavezani smo novemu dialogu med Evropo in sosednjimi regijami - južnim Sredozemljem, Bližnjim vzhodom in Srednjo Azijo - ki temelji na zgoraj omenjenih načelih. Zavedamo se velike vloge Centra Sever/Jug pri spodbujanju tega dialoga ter njegovega poslanstva dvigovanja evropske zavesti o medkulturnih in razvojnih vprašanjih.
7. Podpiranje športa
Velik pomen pripisujemo pozitivnemu učinku Konvencije proti dopingu in Evropske konvencije o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki sta referenčni besedili mednarodnega prava. V skladu s priporočilom Odbora ministrov R(99)9 o vlogi športa pri pospeševanju družbene kohezije priporočamo, da Svet Evrope nadaljuje z dejavnostmi, ki služijo kot zgled na področju športa.
8. Upravljanje migracij
Zavedamo se, da so gibanja prebivalstva v Evropi in iz drugih celin v Evropo pomembna. Upravljanje teh migracij je eden glavnih izzivov za Evropo 21. stoletja. Zato menimo, da bi se moral Svet Evrope v sodelovanju z Evropsko unijo ukvarjati s tem področjem in tako prispevati k bolj uravnoteženemu upravljanju migracij po vsej Evropi.
IV - SPODBUJANJE SODELOVANJA Z DRUGIMI MEDNARODNIMI IN EVROPSKIMI ORGANIZACIJAMI IN INSTITUCIJAMI
Trdno smo odločeni, da bomo zagotovili tesno sodelovanje in usklajevanje v okviru mednarodnih dejavnosti, predvsem na evropski sceni. Svet Evrope, Evropska unija in OVSE se bodo zato še bolj dopolnjevali in delovali v povečani sinergiji v skladu s svojimi prisojnostmi in strokovnim znanjem.
1. Odnosi z Evropsko unijo
Glede na pomemben prispevek Sveta Evrope k demokraciji, koheziji in stabilnosti v Evropi, Svet Evrope pozivamo, da:
- okrepi svoje odnose z Evropsko unijo, tako da bosta Svet Evrope in Evropska unija v svojih dejavnostih primerno upoštevala dosežke drug drugega in prihodnje delo, ki določa standarde;
- okrepi sodelovanje z Evropsko unijo na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spodbujanja pluralistične demokracije in vladavine prava;
- okrepi sodelovanje z Evropsko unijo na področjih v skupnem interesu, zlasti na pravnem, kulturnem, mladinskem in socialnem področju, med drugim s skupnimi programi in s sodelovanjem s specializiranimi organi Sveta Evrope, kot so Beneška komisija, Odbor za preprečevanje mučenja, Skupina držav za boj proti korupciji, Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti, Komisar za človekove pravice in Evropska komisija za učinkovito sodstvo.
Na podlagi smernic v prilogi bo pripravljen memorandum o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo, da se vzpostavi nov okvir za poglobljeno sodelovanje in politični dialog. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti temu, kako bi lahko Evropska unija in njene članice bolje izkoristile instrumente in institucije Sveta Evrope, ki so na voljo, in kako bi lahko vse članice Sveta Evrope imele koristi od tesnejših vezi z Evropsko unijo.
2. Odnosi z OVSE-jem
Svet Evrope spodbujamo, da okrepi in racionalizira sodelovanje z OVSE-jem na podlagi specifičnih nalog in primerljivih prednosti obeh organizacij, pri čemer se je treba izogibati podvajanju. Zavzemamo se predvsem za tesnejše sodelovanje na prednostnih področjih, ki jih je določila Usklajevalna skupina, nato pa so jih sprejeli še organi upravljanja obeh organizacij in med katerimi so najpomembnejši boj proti terorizmu, varstvo pravic pripadnikov narodnih manjšin, ukrepanje proti trgovini z ljudmi in spodbujanje strpnosti in nediskriminacije.
S tem v zvezi pozdravljamo skupno Deklaracijo o poglobljenem sodelovanju med Svetom Evrope in OVSE-jem, ki je v prilogi.
3. Odnosi z Organizacijo združenih narodov
Svet Evrope spodbujamo, da okrepi sodelovanje z Organizacijo združenih narodov in njenimi specializiranimi agencijami, da bi razširjali univerzalne vrednote, ki jih delijo države članice Sveta Evrope na področju človekovih pravic, ter v Evropi dosegli razvojne cilje tisočletja, ki so si jih zadali Združeni narodi, predvsem pravico vsakega posameznika, da živi v uravnoteženem, zdravem okolju.
V - IZVAJANJE AKCIJSKGA NAČRTA: PREGLEDEN IN UČINKOVIT SVET EVROPE
Odboru ministrov nalagamo, naj sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili, da bodo različna telesa Sveta Evrope v povezavi z drugimi evropskimi in mednarodnimi organizacijami, če je to ustrezno, hitro uresničila ta Akcijski načrt.
Nujna prednostna naloga, ki jo dajemo Odboru ministrov in generalnemu sekretarju, je, da ob pomoči neodvisnih strokovnjakov dasta nov zalet reformnim procesom glede organizacijskih struktur Sveta Evrope in njegovih delovnih metod. Namen procesa, ki bo temeljil na obstoječih prizadevanjih, je zagotoviti učinkovito delovanje organizacije v skladu z njenimi cilji ter ob popolnem upoštevanju potrebe po omejevanju proračuna. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti pobudam, ki bodo nadalje zagotavljale preglednost, ekonomičnost ter notranje sodelovanje in izmenjavo znanja.
O napredku tega reformnega procesa se bo redno poročalo Odboru ministrov. O procesu se bo razpravljalo na ministrskem sestanku maja 2006.
Priloga 1
SMERNICE
za odnose med Svetom Evrope in Evropsko unijo
1. Podlaga odnosa med Svetom Evrope in Evropsko unijo temelji so zadeve v skupnem interesu, predvsem širjenje in varovanje pluralistične demokracije, spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vladavine prava, politično in pravno sodelovanje, družbena kohezija ter kulturna izmenjava. Te skupne vrednote so temelj demokratične stabilnosti in varnosti, ki si jo želijo vsi družbe in državljani, poleg tega pa pomagajo pri vzpostavljanju večje kohezije v Evropi in pospešujejo vsestransko enotnost.
2. Prihodnji odnos med Svetom Evrope in Evropsko unijo bi morala voditi poglobljeno partnerstvo in komplementarnost, kar bi okrepilo praktično sodelovanje na vseh področjih v skupnem interesu.
3. Skupni cilj Evrope brez novih ločnic bo najlažje doseči, če se ustrezno uporabijo norme in standardi ter izkušnje in znanje, ki jih je Svet Evrope razvil v pol stoletja.
4. Hiter pristop Evropske unije k EKČP bi znatno prispeval k zagotavljanju skladnosti na področju človekovih pravic v Evropi. Priprave bi bilo treba pospešiti, tako da bi lahko do pristopa prišlo čimprej po začetku veljavnosti Ustavne pogodbe. Glede na pristojnosti Evropske skupnosti bi bilo treba možnosti pristopa k drugim konvencijam Sveta Evrope ter vključenosti mehanizmov Sveta Evrope natančno proučiti.
5. Pravno sodelovanje med Svetom Evrope in Evropsko unijo naj se nadaljuje in še naprej razvija, kot je najbolj koristno in ustrezno za vse Evropske državljane, pri čemer si je treba tudi prizadevati za večjo komplementarnost pravnih besedil Evropske unije in Sveta Evrope. Evropska unija si prizadeva, da bi v pravo Evropske unije prenesla tiste vidike konvencij Sveta Evrope, ki so v njeni pristojnosti.
6. Svet Evrope bo na podlagi svojega strokovnega znanja in preko svojih različnih organov še naprej podpiral Evropsko unijo in ji svetoval, predvsem na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in vladavine prava.
7. Sodelovanje med Evropsko unijo in specializiranimi organi Sveta Evrope bi bilo treba okrepiti. Evropska unija predvsem v celoti izkorišča strokovno znanje Sveta Evrope na področju človekovih pravic, informiranja, kibernetske kriminalitete, bioetike, nezakonitega trgovanja in organiziranega kriminala, kjer mora ukrepati v skladu s svojo pristojnosti.
8. Prihodnja agencija Evropske unije za človekove pravice bi morala po ustanovitvi predstavljati priložnost za nadaljnje povečanje sodelovanja s Svetom Evrope ter prispevati k večji skladnosti in komplementarnosti.
9. Svet Evrope in Evropska unija bi morala ob upoštevanju skupnega cilja krepitve demokratične stabilnost v Evropi povečati svoja skupna prizadevanja za poglobitev vseevropskih odnosov, vključno z nadaljnjim sodelovanjem v državah, ki sodelujejo v Sosedski politiki in stabilizacijsko pridružitvenih procesih Evropske unije.
10. Da bi izboljšali kakovost svojih odnosov bi morali organizaciji izvajati skupne dejavnosti, ki dodajajo vrednost prizadevanjem vsake od njiju. Evropska unija in Svet Evrope naj se redno posvetujeta na vseh ustreznih ravneh, vključno s politično, da bi bolje izkoristila strokovno znanje drug drugega. V takšnih posvetovanjih bi se lahko bolje usklajevala politika in delovanje, poleg tega pa bi se lahko pregledovalo tudi tekoče sodelovanje. Okrepiti bi bilo treba tudi prisotnost Evropske unije in sicer s čimprejšnjo ustanovitvijo stalnega urada pri Svetu Evrope.
Priloga 2
Deklaracija o sodelovanju med Svetom Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi
Države članice Sveta Evrope in sodelujoče države Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi,
se sklicujejo na odločitve, ki sta jih decembra 2004 sprejela Odbor namestnikov ministrov Sveta Evrope (št. CM/865/01122004) in Stalni svet Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (št. 637),
se zavedajo potrebe, da se odnosi med organizacijama prilagodijo razvijajočemu se mednarodnemu okolju, pri čemer je treba spoštovati cilje in načela iz Statuta Sveta Evrope in OVSE-jeve Listine za evropsko varnost ter drugih sprejetih dokumentov in odločitev organizacij,
so odločene, da si prizadevajo za celo in svobodno Evropo brez ločnic, ki temelji na skupnih vrednotah in zavezanosti demokraciji, spoštovanju človekovih pravic, vladavini prava, vsesplošni varnosti, socialni pravičnosti in tržnemu gospodarstvu,
so prepričane, da lahko organizaciji ta cilj dosežeta samo, če tesneje sodelujeta pri iskanju učinkovitih in usklajenih odgovorov na grožnje in izzive enaindvajsetega stoletja na podlagi komplementarnosti, preglednosti in demokratične odgovornosti ter ob spoštovanju avtonomije, različnega članstva in različnih nalog obeh organizacij,
so odločene, da bo to poglobljeno sodelovanje temeljilo na obstoječem acquisu Sveta Evrope in na OVSE-jevih političnih zavezah,
pozdravljajo delo, ki ga je začela Usklajevalna skupina, ustanovljena decembra 2004 in ki odraža zavezanost držav članic in sodelujočih držav, da poglobijo sodelovanje med organizacijama,
pozivajo Usklajevalno skupino, da pri svojem delu prednostno pripravi konkretna priporočila, kako spodbujati usklajevanje in sodelovanje med organizacijama na področjih v skupnem interesu, pri čemer naj upošteva njuno delo na terenu ter največ pozornosti nameni vprašanjem boja proti terorizmu, varovanja pravic pripadnikov narodnih manjšin, boja proti trgovini z ljudmi ter spodbujanja strpnosti in nediskriminacije,
se strinjajo, da bi bilo treba v ta namen proučiti različne oblike sodelovanja med organizacijama, npr. skupne sestanke in skupne dejavnosti, v katerih naj bi bolj aktivno sodelovale države članice in sodelujoče države, da bi ustvarile sinergijo in se izognile nepotrebnemu podvajanju, pri čemer naj kar najbolj upoštevajo različni značaj in članstvo obeh organizacij ter kar najbolje izkoristijo svoje primerljive prednosti;
se zavzemajo za boljše usklajevanje pri nacionalnih oblasteh držav članic in sodelujočih držav, da bi zagotovile učinkovito uresničevanje zgoraj omenjenih načel;
sprejemajo odločitev, da bodo s to deklaracijo seznanile Parlamentarni skupščini Sveta Evrope in OVSE-ja in bi podprle njun namen, da poglobita svoje sodelovanje.
