Posebna spletna stran v angleščini in francoščini
Konvencija zasleduje cilje Sveta Evrope za ohranjanje in razvoj človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Konvencija je prvi korak na poti k kolektivni pravni zaščiti nekaterih pravic že priznanih v Splošni deklaraciji človekovih pravic.
Od začetka veljavnosti konvencije naprej je bilo sprejetih 14. protokolov (vendar zadnji še ni stopil v veljavo). Protokoli št. 1, 4, 6, 7, 12 in 13 so konvenciji dodali nadaljnje pravice in svoboščine k že zagotovljenim. S Protokolom št. 2 pa je bila sodišču dodeljena pristojnost dajanja svetovalnih mnenj. Protokol št. 9 daje posameznim prijaviteljem možnost, da svojo zadevo predložijo sodišču, s pridržkom, da jo ratificira tožena država in potrdi izbirni odbor sodišča. S Protokolom št. 11 in 14 je bil prestrukturiran sistem za uveljavljanje. stali protokoli zadevajo organizacijo in postopke pred institucijami Konvencije.
Protokol št. 14, ki bo mandat sodnikov podaljšal na 9 let in uvedel še nekatere druge spremembe pri organizaciji sodišča. S tem protokolom je podpis Konvencije omogočen tudi Evropski uniji. Slovenija je protokol podpisala 13. maja 2004. Kot zadnja je protokol ratificirala Rusija v času Konference o prihodnosti ESČP, ki je potekala v Interlaknu v Švici, 18. in 19. februarja 2010. Protokol bo stopil v veljavo 1. junija 2010. Več
Seznam podpisov in ratifikacij konvencije
Pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah
Obstaja splošno soglasje o potrebi in političnem pomenu pristopa Evropske unije (EU) k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP).
Lizbonska pogodba, ki je bil sprejeta na vrhu EU 18. in 19. oktobra 2007 in je začela veljati 1. decembra 2009, vsebuje določbo, ki zavezuje EU, da pristopi k EKČP.
Protokol št. 14 k EKČP predvideva možnost pristopa EU. O natančnih načinih pristopa, ki lahko zahtevajo dodatni protokol k EKČP ali pristopno pogodbo, bodo z dogovorom odločale države članice Sveta Evrope kot tudi EU.
Pristop EU k EKČP bo s predložitvijo pravnega sistema Unije neodvisnemu zunanjemu nadzoru dodatno okrepil varstvo človekovih pravic v Evropi. Več
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je bilo ustanovljeno na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah, z dodatnim Protokolom št. 11. Število sodnikov je enako številu držav članic - trenutno 47. Vsaka država članica predlaga tri kandidate izmed katerih Parlamentarna skupščina izvoli enega.
Vsaka država pogodbenica (državna pritožba) ali posameznik (individualna pritožba), ki trdi, da je žrtev kršenja Konvencije, lahko vloži svojo pritožbo neposredno na sodišče v Strasbourgu, navajajoč kršitev ene izmed pravic, določenih v Konvenciji.
O reformi, katere cilj je povečati učinkovitost z množico primerov preobremenjenega sodišča, so pravosodni ministri članic Sveta Evrope govorili februarja 2010 v švicarskem Interlaknu. Sprejeli so Interlakensko deklaracijo in akcijski načrt za reformo. Več
