TV spot "Spregovori proti diskriminaciji"
Antisemitizem in strah pred muslimani v Evropi naraščata, pri čemer so posebej zaskrbljujoči podatki iz nekaterih evropskih držav, kjer ima skoraj polovica prebivalstva negativno mnenje o muslimanih, Judih, Romih in pripadnikih drugih etničnih skupin. Na podlagi takšnih ugotovitev iz evropske raziskave Pew Research Centra, objavljene septembra letos, je Svet Evrope pripravil novo ozaveščevalno in izobraževalno kampanjo "Spregovori proti diskriminaciji". Kampanja, ki nadgrajuje uspešno mladinsko kampanjo "Vsi drugačni - vsi enakopravni" ter dopolnjuje kampanjo »Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome«, se osredotoča na potencialne žrtve diskriminacije, medije in mlade.
V Sloveniji so se tovrstne aktivnosti za spodbujanje strpnosti v družbi začele v začetku januarja - s plakati na 400 mestih v Ljubljani in drugih slovenskih krajih.
Diskriminacijo, ki temelji na etničnem izvoru, je 62 odstotkov anketiranih v raziskavi Eurobarometra julija 2008 označilo za najbolj razširjeno obliko diskriminacije v Evropski uniji. V Evropi mnogi postanejo žrtve različnih oblik diskriminacije. Starejši ali invalidni člani manjšin, ženske priseljenke, Rominje in romski otroci, homoseksualni begunci in mnoge druge skupine se še posebno spoprijemajo z globoko ukoreninjenimi in bolečimi oblikami diskriminacije. Hkrati pa Evropo pretresa naraščajoča ksenofobična, rasistična in antisemitska ali protimuslimanska retorika, ki ni več izključna domena ekstremističnih političnih skupin in omogoča pogoje za razvoj diskriminacije, nadlegovanja in nasilnih napadov, ki so usmerjeni proti manjšinam.
Razvoj pravnih okvirov za boj proti diskriminaciji, ustanovitev specializiranih institutov varuhov človekovih pravic in organov za uresničevanje enakosti, sprejetje usmerjenih nacionalnih akcijskih načrtov in inkriminacija rasno motiviranega obnašanja so najkonkretnejši ukrepi, veliko pa lahko storijo tudi mladi s premagovanjem predsodkov, odprtimi srci in spoštovanjem drugačnih.
Brez dvoma se Evropa spoprijema z mnogimi izzivi v boju proti rasizmu, ampak obstaja tudi večja ozaveščenost med političnimi voditelji, nevladnimi organizacijami, mediji in širšo družbo o tem, kaj je še treba narediti. Učinke globalne finančne in gospodarske krize je ravno tako treba podrobno preučiti, saj lahko privedejo do širjenja rasizma in diskriminacije. S Svetom Evrope, institucijami Evropske unije in Agencijo za temeljne pravice so zagotovljeni trdni regionalni mehanizmi, ki lahko podprejo države v prizadevanjih za človekove pravice in v boju proti rasizmu.
Posledice dogodkov 11. septembra 2001 so povzročile nadaljnje izzive na področju spoštovanja človekovih pravic za preprečitev rasizma, diskriminacije, ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti. Skušnjava, da se zatečemo k rasnemu, etničnemu ali verskemu označevanju pri ukrepih za boj proti terorizmu, in vedno bolj omejevalne politike na področju preseljevanja so ene izmed teh najbolj negativnih trendov.
***
Vloga medijev
Mediji so lahko dragoceno orodje ozaveščanja in spodbujanja raznovrstnosti in večkulturnosti, če se zavzemajo za spremembe. Namesto da se osredotočajo na negativne naslove o najbolj diskriminiranih, bi moral biti poudarek na iskanju pozitivnih zgodb. Vprašajte tiste, katerih zgodbe ponavadi ostanejo neslišne!
Mediji včasih nezavedno, prepogosto pa povsem zavedno, širijo protiromske ipd. občutke. Poleg tega se mediji ne zmenijo za zgodbe, v katerih so žrtve npr. Romi, izbrisani ali pa muslimani, kakor je to pri rasističnih napadih ali sovražnih govorih politikov zoper te skupine - vse to so dejanja, ki bi jih mediji lahko ustavili.
***
Več informacij o kampanji: http://www.coe.int/t/DG4/ANTI-DISCRIMINATION-CAMPAIGN/
Intervju z Lilianom Thuramom, svetovnim nogometnim prvakom, o njegovi poti, ki ga je od igranja nogometa pripeljala v vode družbenega aktivizma, o njegovi novi fundaciji "Izobrazba proti rasizmu" in vzrokih, zakaj podpira kampanjo Sveta Evrope Spregovori proti diskriminaciji. Video,
Skupna izjava Thomasa Hammarberga, komisarja Sveta Evrope za človekove pravice in Mortena Kjaeruma, direktorja Agencije Evropske unije za temeljne pravice: Ne izpustite priložnosti za okrepitev svetovnega boja proti rasizmu in diskriminaciji!
***
Z medkulturnim dialogom lahko preprečujemo etnične, verske, jezikovne in kulturne delitve. Več si preberite v Beli knjigi o medkulturnem dialogu, ki poskuša pojasniti, kako naj medkulturni dialog pomaga ceniti raznolikost in hkrati ohraniti socialno kohezijo.
***
Aktivnosti Mirovnega inštituta na področju nediskriminacije:
