Konvencije so bistveni instrumenti pravnega sodelovanja med državami. Zavezujoče so za vse države, ki jih ratificirajo. Mnogostranske konvencije Sveta Evrope niso samo akti sodelovanja, ampak tudi poenostavitve: ena konvencija lahko nadomesti na ducate dvostranskih pogodb med državami članicami.
Vseh vprašanj ni potrebno urejati s konvencijami. Odbor ministrov sprejema tudi priporočila vladam držav članic, v katerih jim daje smernice za notranjo zakonodajo ali upravno prakso. Zato so priporočila vladam oblika predlaganja učinkovitih in praktičnih rešitev za nove probleme.
Večina konvencij Sveta Evrope je na voljo za podpis tudi državam nečlanicam. Take so na primer konvencije, ki se nanašajo na:
izročitev;
zaseg premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem;
varstvo neokrnjene narave in naravnega življenjskega okolja
uživanje poživil pri športu;
bioetiko in kloniranje;
korupcijo.
Evropska konvencija o varstvu podatkov opredeljuje več načel za pošteno in zakonito zbiranje in uporabo osebnih podatkov. Glede na vedno večje možnosti hitrega elektronskega prenosa osebnih podatkov po vsem svetu, na primer po medmrežju, je to zelo pereče vprašanje za sodobno družbo.
Primer neposrednega dosežka delovanja Sveta Evrope je Okvirna konvencija Sveta Evrope o čezmejnem sodelovanju med teritorialnimi skupnostmi ali oblastmi, ki je zelo izboljšala čezmejno sodelovanje mest in vasi v Evropi.
Veliko je bilo storjeno za zagotovitev ustreznega sistema družinskega prava v posameznih državah. Evropska konvencija o priznavanju in izvajanju sklepov o vzgoji in varstvu ter povrnitvi vzgoje in varstva otrok zagotavlja vračanje otrok, ki so bili neupravičeno preseljeni čez državno mejo.
Nove medicinske metode so zelo pomembne in koristne za zdravje, ob njih pa se zastavljajo tudi vprašanja o posamezniku, družbi in človečnosti. Konvencija o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino, podpisana leta 1997 v Oviedu, določa vrsto načel, ki so bila dopolnjena še z dodatnimi protokoli; njihov cilj je zagotoviti, da je človeško bitje pomembnejše od tehnologije, in so zato zametek sodobnega evropskega kodeksa o pravicah bolnika. Poleg protokola o prepovedi kloniranja človeških bitij, ki je bil leta 1998 podpisan v Parizu, so v pripravi še protokoli o presajanju organov in tkiv človeškega izvora, o biomedicinskih raziskavah in o varstvu človeškega zarodka in plodu.
Svet Evrope je opredelil načela in minimalne standarde za varstvo živali v petih konvencijah o varstvu živali med mednarodnim prevozom, kakor tudi za varstvo živali za zakol, rejo, laboratorijske preizkuse in varstvo domačih živali. Drugi sorodni odbori se posebej posvečajo tudi vplivom biotehnologije na zdravo hrano.
Svet Evrope je leta 1993 sprejel Konvencijo o civilni odgovornosti za škodo, nastalo zaradi okolju škodljive dejavnosti, ki vzpostavlja primerno ravnotežje med varstvom okolja in gospodarstvom. Leta 1998 pa je bila dana na voljo za podpis tudi Konvencija o kazenskopravni zaščiti okolja.
Izbrani odbor izvedencev za ocenjevanje ukrepov za boj proti pranju denarja ima nalogo, da po postopku medsebojnega ocenjevanja in pritiska pregleduje zakonodajo in prakso boja proti pranju premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, v državah članicah Sveta Evrope, ki niso članice Delovne skupine za finančno ukrepanje (FATF). Poleg tega vsebuje Konvencija o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem učinkovite določbe za odvzem premoženjskih koristi pridobljenih s kaznivim dejanjem in je izredno pomemben pravni akt za uspešen boj proti pranju denarja.
Odbor ministrov Sveta Evrope je sprejel Konvencijo o kibernetskem kriminalu, eno prvih mednarodnih pogodb na tem področju, da bi s tem pripomogel k boju proti tej nevarni, hitro rastoči vrsti kriminala. Konvencija obravnava kriminalizacijo določenih vrst zlorab, storjenih s pomočjo ali proti računalniškim in telekomunikacijskim sistemom, kakor tudi kaznivih dejanj povezanih z vsebino sporočil, kot je na primer razširjanje otroške pornografije po medmrežju. Konvencija tudi zagotavlja posebne ukrepe mednarodnega sodelovanja s katerimi bi olajšali preiskovanje in pregon te vrste kaznivih dejanj v računalniškem okolju.
Medvladne dejavnosti za begunce in iskalce pribežališča so prispevale k določitvi pravnih in političnih standardov in k redni izmenjavi informacij v zvezi s tem. Konvencije in priporočila, ki jih je pripravil Svet Evrope, so pomagali razviti skupne evropske standarde za pereča vprašanja, kot so sprejemanje, obravnavanje in pravno varstvo beguncev, iskalcev pribežališča in oseb, ki potrebujejo mednarodno varstvo v Evropi.
Leta 1997 je Svet Evrope sprejel prvo izčrpno Evropsko konvencijo o državljanstvu, ki obravnava vse vidike državljanstva in je zlasti usmerjena v preprečevanje stanja brez državljanstva.
Svet Evrope je objavil poročilo o položaju javnih uslužbencev v Evropi in pri tem opredelil vrsto načel v zvezi s statusom in s pogoji za delo javnih uslužbencev v državah članicah. Odbor ministrov je sprejel tudi številna priporočila na to temo.
Dejavnosti na tem področju izvaja ad hoc odbor pravnih svetovalcev za mednarodno javno pravo (CAHDI), ki je edini vseevropski odbor, v katerem lahko pravni svetovalci zunanjih ministrov držav članic Sveta Evrope izmenjujejo svoje poglede na vprašanja, ki so zanimiva za vse, ter ob tem razvijajo in kodificirajo evropsko mednarodno javno pravo.
Odbor je pri založbi Kluwer Law International izdal poročilo o praksi držav v zvezi z nasledstvom države in vprašanji priznanja držav. Poleg tega je Odbor ministrov sprejel priporočilo o odzivih na nedopustne pridržke pri mednarodnih pogodbah.
Odbor strokovnjakov za informacijsko tehnologijo in pravo spremlja raziskave in razvoj ter usmerja usposabljanje za nove informacijske in komunikacijske tehnologije v pravu, da zagotovi in pospešuje uporabo teh tehnologij in tako izboljša učinkovitost pravosodja.
Za ogled spletne strani Sveta Evrope s konvencijami kliknite tukaj
