Arhiv novic

  • 2010-12-01 11:37:52 - Ukinitev Informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji več

  • 2010-11-30 09:20:06 - Novica: Svet Evrope z novo kampanjo proti spolnim zlorabam otrok več

  • 2010-11-24 11:11:52 - Novica: Več za zaščito otrok, žrtev spolnih zlorab več

Arhiv novic

Vse novice

Spolna zloraba Svoboden, da si to, kar si Vožnja pod vplivom drog Evropa je več, kot si misliš Natečaj Vsi smo otroci sveta Evropska konvencija o človekovih pravicah Wild Web Woods Spregovori proti diskriminaciji Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome! Tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo 60 let Sveta Evrope Ustavimo nasilje nad ženskami Trgovanje z ljudmi Vsi drugačni - vsi enakopravni Varšavski vrh Evropsko sodišče za človekove pravice Konvencije

Predstavitev


Palača človekovih pravic, Arhitekt: Richard Rogers Partnership
Palača človekovih pravic, Arhitekt: Richard Rogers Partnership
 

Organizacija sodišča

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je bilo ustanovljeno na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah, z dodatnim Protokolom št. 11. Število sodnikov je enako številu držav članic – trenutno 47. Vsaka država članica predlaga tri kandidate izmed katerih Parlamentarna skupščina izvoli enega. Omejitve glede števila sodnikov iste narodnosti ni - predlagani sodnik ni nujno državljan te države. Sodniki so izvoljeni s strani Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, za dobo šestih let. Sestava sodišča se menja na tri leta, zato je ob prvi sestavi sodišča polovica sodnikov imela le tri letni mandat.

Sodniki na sodišču delujejo v svojem imenu in niso odgovorni nobeni državi. Ne smejo opravljati nobenih dejavnostih, ki so v nasprotju z njihovo neodvisnostjo ali nepristranskostjo ali so v nasprotju z zahtevami, ki jih prinaša polni delovni čas. Njihov mandat poteče tudi, če dopolnijo 70 let.

Plenarno sodišče  za dobo treh let izvoli svojega predsednika, dva podpredsednika in dva predsednika oddelkov.

Po poslovniku sodišča je le-to razdeljeno na štiri oddelke. Njihova sestava, določena za tri leta, mora biti geografsko in spolno uravnotežena ter mora upoštevti različne pravne sisteme držav članic. Predsednika dveh oddelkov sta podpredsednika sodišča, drugima dvema oddelkoma pa predsedujeta oddelčna predsednika. Predsednikom oddelkov pomagajo njihovi podpredsedniki in jih, kadar je potrebno, nadomeščajo.

Znotraj vsakega oddelka deluje senat treh sodnikov, ki je določen za dobo enega leta.

Senat sedmih sodnikov vedno vključuje predsednika oddelka in sodnika, izvoljenega za vsako prizadeto pogodbenico. V kolikor ta sodnik ni član oddelka sodeluje kot član senata po uradni dolžnosti. Člani sekcije, ki niso polnopravni člani senata so njihovi namestniki.

Veliki senat sodišča je sestavljen iz sedemnajstih sodnikov, ki vključuje tudi predsednika in podpredsednika sodišča ter predsednike oddelkov, ki sodelujejo po uradni dolžnosti.


Palača človekovih pravic, Arhitekt: Richard Rogers Partnership
Palača človekovih pravic, Arhitekt: Richard Rogers Partnership
 

Postopek pred sodiščem

Splošno

Vsaka država pogodbenica (državna pritožba) ali posameznik (individualna pritožba), ki trdi, da je žrtev kršenja Konvencije, lahko vloži svojo pritožbo neposredno na sodišče v Strasbourgu, navajajoč kršitev ene izmed pravic, določenih v Konvenciji.

Obrazec za pritožbo najdete tukaj

Pooblastilo najdete tukaj

Evropsko sodišče za človekove pravice je pritožbeno. Vse obravnave in zaslišanja Evropskega sodišča so javna. Le v redkih primerih, kadar tako določi senat, so zaradi posebnih okoliščin, zaslišanja zaprta za javnost. Pritožbe in vsi drugi dokumenti, ki so vloženi v register sodišča so praviloma dostopni javnosti.

Posamezniki lahko vloge vložijo sami, pravna zastopanost pa je priporočena in običajno obvezna, ko je tožena stran obveščena o sprejemljivosti pritožbe. Svet Evrope tistim, ki nimajo dovolj lastnih sredstev zagotovi pravno pomoč.

Uradna jezika sodišča sta angleščina in francoščina, vendar lahko tožitelji pošljejo vlogo v uradnem jeziku ene od držav pogodbenic. Ko je enkrat pritožba proglašena za sprejemljivo, pa se mora uporabljati eden izmed uradnih jezikov sodišča, razen če predsednik senata (ali velikega senata) dovoli nadaljnjo uporabo jezika, v katerem je napisana vloga.

Postopek ugotavljanja sprejemljivosti

Vsaka individualna pritožba je posredovana enemu oddelku, predsednik oddelka pa določi poročevalca. Po predhodni preiskavi zadeve poročevalec odloči, ali naj primer obravnava tri-članski senat ali senat sedmih sodnikov.

Senat treh sodnikov soglasno razglasi pritožbo za nesprejemljivo ali jo izbriše s seznama sodišča, kadar je tako odločitev mogoče sprejeti brez nadaljnjega preučevanja. Njihova odločitev je dokončna.

Individualne pritožbe (ki jih ta senat ne proglasi za nesprejemljive ali so naslovljene direktno na sedem članski senat) in državne pritožbe preuči senat sedmih sodnikov. Ti senati ugotavljajo (ne)sprejemljivost in vsebino zadeve v ločenih ali skupnih razpravah.

Senati lahko kadarkoli  zadevo predajo velikemu senatu, kadar se vsebina dotika pomembnega vprašanja glede interpretacije Konvencije ali kadar obstaja nevarnost oddaljevanja od obstoječih pravnih norm, v kolikor temu ne nasprotuje nobena stran. Postopek obravnave je v primeru predaje velikemu senatu enak.

V prvi fazi procesa je komunikacija praviloma pisna. Senat lahko skliče obravnavo in običajno so takrat stranke pozvane, da se izrečejo tudi o vsebinskih vprašanjih pritožbe.

O (ne)sprejemljivosti odloča navadna večina. Odločitev mora biti javna in mora vsebovati obrazložitev.

Obravnavanje vsebine pritožbe

Ko senat enkrat sprejme vlogo lahko povabi strani v sporu, da posredujeta nadaljnje dokaze in pisna poročila, vključno z zahtevami vlagatelja za »pravično zadoščenje«. Če ni bilo nobene predhodne obravnave lahko skliče zasedanje o vsebinskih vprašanjih pritožbe.

Predsednik senata lahko, če je to v interesu pravilnega delovanja sodstva, povabi vsako državo pogodbenico, ki ni vpletena v zadevo, ali katerokoli osebo, ki ni vlagatelj, da poda pisni komentar ali izjemoma, da poda izjavo na zaslišanju. Država podpisnica, katere državljan je vlagatelj pritožbe je upravičena do posredovanja.

Med postopkom ugotavljanja vsebine zadeve lahko stečejo pogajanja za prijateljsko poravnavo. Pogajanja so zaupna in ne vplivajo na odločitev sodišča.

Sodbe

Senat odloča z večino. Vsak sodnik, ki je sodeloval pri odločanju ima možnost, da poda ločeno mnenje (pritrdilno ali negativno) ali zgolj izjavo o nestrinjanju.

V obdobju treh mesecev od objave odločitve senata lahko katerakoli stran zaprosi, da se primer posreduje velikemu senatu, če se pojavi vprašanje interpretacije Konvencije ali vprašanje splošne pomembnosti. Tako prošnjo preuči porota petih sodnikov velikega senata. Poroto sestavljajo predsednik sodišča, predsedniki oddelkov (z izjemo predsednika oddelka, ki predseduje oddelku senata, ki je podal prvotno sodbo), in drugi sodniki, ki so izbrani po principu rotacije, izključujoč sodnike, ki so člani prvega senata.

Odločitev postane dokončna po preteku treh mesecev oziroma takoj, ko stranki izjavita, da ne bosta zaprosili za predajo zadeve velikemu senatu, ali ko porota prošnjo zavrne.

Če porota prošnjo odobri, veliki senat poda svojo odločitev v obliki sodbe. Veliki senat odloča z večino in njegove sodbe so dokončne.

Vse dokončne sodbe sodišča so, za tožene države, obvezujoče.

Nadzor nad izvrševanjem kazni opravlja Odbor ministrov Sveta Evrope. Le-ta ugotavlja ali države, obsojene kršitve Konvencije, izvajajo ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti s sodbo sodišča.

Svetovalna mnenja

Sodišče lahko, na zahtevo Odbora ministrov poda svetovalna mnenja o pravnih vprašanjih, ki zadevajo interpretacijo Konvencije in njenih protokolov.

Odbor ministrov zahtevo za posvetovalno mnenje sprejema z navadno večino.

Posvetovalno mnenje Veliki senat sprejema z navadno večino. Vsak sodnik lahko poda svoje ločeno mnenje ali zgolj izjavo o nestrinjanju.

Sestava sodišča

g. Jean-Paul COSTA, predsednikFrancoz
g. Christos ROZAKIS, podpredsednikGrk
g. Sir Nicolas BRATZA, podpredsednikBritanec
g. Boštjan ZUPANČIČ, predsednik oddelkaSlovenec
g. Peer LORENZEN, predsednik oddelkaDanec
ga. Françoise TULKENS, predsednica oddelkaBelgijka
g. Giovanni BONELLOMaltežan
g. Loukis LOUCAIDESCiprčan
g. Ireneu CABRAL BARRETOPortugalec
g. Riza TÜRMENTurek
g. Corneliu BÎRSANRomun
g. Karel JUNGWIERTČeh
g. Volodymyr BUTKEVYCHUkrajinec
g. Josep CASADEVALLAndorec
ga. Nina VAJIĆHrvatica
g. John HEDIGANIrec
ga. Margarita TSATSA-NIKOLOVSKAMakedonka
g. András BAKAMadžar
g. Rait MARUSTEEstonec
g. Kristaq TRAJAAlbanec
ga. Snejana BOTOUCHAROVABolgarka
g. Mindia UGREKHELIDZEGruzijec
g. Anatoly KOVLERRus
g. Vladimiro ZAGREBELSKYItalijan
ga. Antonella MULARONISan Marinka
ga. Elisabeth STEINERAvstijka
g. Stanislav PAVLOVSCHIMoldavec
g. Lech GARLICKIPoljak
g. Javier BORREGO BORREGOŠpanec
ga. Elisabet FURA-SANDSTRÖMŠvedinja
ga. Alvina GYULUMYANArmenka
g. Khanlar HAJIYEVAzerbajdžanec
ga. Ljiljana MIJOVIĆBosanka
g. Dean SPIELMANNLuksemburžan
ga. Renate JAEGERNemka
g. Egbert MYJERNizozemec
g. Sverre Erik JEBENSNorvežan
g. David Thór BJÖRGVINSSONIslandec
ga. Danutė JOČIENĖLitvanka
g. Ján ŠIKUTASlovak
g. Dragoljub POPOVIĆSrb
ga. Ineta ZIEMELELatvijka
g. Mark VILLIGERŠvicar*
ga. Isabelle BERRO-LEFEVREMonačanka
ga. Päivi HIRVELÄFinka
g. Giorgio MALINVERNIŠved
g. Erik FRIBERGH, sodni tajnikŠvicar
g. Michael O’BOYLE, namestnik sodnega tajnikaIrec

* Izvoljen na listi Lichtensteina

Palača človekovih pravic, Arhitekt: Richard Rogers Partnership
Sodna dvorana Evropskega sodišča za človekove pravice