Konvencije

189 Dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava inkriminacijo rasističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v računalniških sistemih

Države članice Sveta Evrope in druge države podpisnice Konvencije o kibernetski kriminaliteti, ki je bila dana na voljo za podpis 23. novembra 2001 v Budimpešti, podpisnice tega protokola, so:

glede na to, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med članicami;

priznavajoč, da so vsi ljudje rojeni svobodni in enaki v svojem dostojanstvu in pravicah;

poudarjajoč potrebo zagotoviti popolno in učinkovito uveljavitev vseh človekovih pravic brez diskriminacije ali razlikovanja, kot določajo evropski in drugi mednarodni dokumenti;

v prepričanju, da dejanja, povezana z rasizmom in ksenofobijo, pomenijo kršitev človekovih pravic in grožnjo vladavini prava in demokratični stabilnosti;

upoštevajoč, da mora notranje in mednarodno pravo zagotoviti ustrezne pravne odgovore na propagando z rasistično in ksenofobično vsebino v računalniških sistemih;

zavedajoč se dejstva, da je propaganda takih dejanj pogosto inkriminirana v notranjem pravu;

upoštevajoč Konvencijo o kibernetski kriminaliteti, ki zagotavlja sodobne in prilagodljive ukrepe za mednarodno sodelovanje, in v prepričanju, da je treba uskladiti določbe materialnega prava o boju proti propagandi z rasistično in ksenofobično vsebino;

zavedajoč se, da ponujajo računalniški sistemi vedno nove možnosti za omogočanje svobode izražanja in sporočanja po vsem svetu;

priznavajoč, da je svoboda izražanja eden od ključnih temeljev demokratične družbe in temeljnih pogojev za njen napredek in razvoj vsakega posameznika;

zaskrbljene zaradi tveganja zlonamerne uporabe ali zlorabe računalniških sistemov za razširjanje rasistične ali ksenofobične propagande;

zavedajoč se potrebe po zagotovitvi ustreznega ravnovesja med svobodo izražanja in učinkovitim bojem proti rasističnim ali ksenofobičnim dejanjem;

priznavajoč, da ta protokol nima namena vplivati na uveljavljena načela v zvezi s svobodo izražanja v državnih pravnih sistemih;

upoštevajoč ustrezne mednarodnopravne dokumente na tem področju in še posebej Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njen protokol št. 12 o splošni prepovedi diskriminacije, ustreznih konvencij Sveta Evrope o sodelovanju na kazenskem področju in še posebej Konvencijo o kibernetski kriminaliteti, Mednarodno konvencijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije z dne 21. decembra 1965 in Skupni ukrep Evropske unije z dne 15. julija 1996, ki ga je sprejel Svet na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o ukrepih v boju proti rasizmu in ksenofobiji;

pozdravljajoč najnovejši razvoj, ki nadalje poglablja mednarodno razumevanje in sodelovanje v boju proti kibernetski kriminaliteti ter rasizmu in ksenofobiji;

glede na Akcijski načrt, ki so ga sprejeli voditelji držav in vlad članic Sveta Evrope na svojem drugem srečanju na vrhu (Strasbourg, 10. in 11. oktober 1997) in v katerem se zavzemajo za oblikovanje skupnih rešitev glede razvoja novih informacijskih tehnologij, ki naj temeljijo na normah in vrednotah Sveta Evrope,

sklenile:
 

I. poglavje – Splošne določbe

1. člen-
Namen

Namen tega protokola je, da podpisnice protokola dopolnijo določbe Konvencije o kibernetski kriminaliteti, ki je bila dana na voljo za podpis 23. novembra 2001 v Budimpešti (v nadaljevanju ťkonvencijaŤ), z inkriminacijo rasističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v računalniških sistemih.
 

2. člen
Pomen izrazov

1. V tem protokolu pomeni:ťrasistično in ksenofobično gradivoŤ vsako pisno gradivo, vsako upodobitev ali drugo izražanje mnenj ali teorij, ki zagovarja, podpira ali spodbuja sovraštvo, diskriminacijo ali nasilje proti kateremu koli posamezniku ali skupini posameznikov zaradi njihove rase, barve, porekla ali narodnostnega ali etničnega izvora ali pa veroizpovedi, če se ta uporablja kot pretveza za katero od naštetih okoliščin ali ki spodbuja k takim dejanjem.

2.Pojmi in izrazi v tem protokolu se razlagajo tako, kot so razloženi v konvenciji.

II. poglavje – Ukrepi, ki jih je treba sprejeti na državni ravni

3. člen
Razširjanje rasističnega in ksenofobičnega gradiva v računalniških sistemih

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe notranjem pravu, ki kot kaznivo dejanje opredelijo naklepno in neupravičeno razširjanje ali drugačno zagotavljanje rasističnega in ksenofobičnega gradiva javnosti v računalniškem sistemu.

2.Pogodbenica si lahko pridrži pravico, da ne določi kazenske odgovornosti za dejanja iz prvega odstavka tega člena, kadar gradivo iz prvega odstavka 2. člena zagovarja, podpira ali spodbuja diskriminacijo, ki ni povezana s sovraštvom ali nasiljem, če obstajajo druga učinkovita pravna sredstva.

3.Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena si lahko pogodbenica pridrži pravico, da ne uporabi prvega odstavka v tistih primerih diskriminacije, kadar zaradi uveljavljenih načel svobode izražanja v državnem pravnem sistemu ne more zagotoviti učinkovitih pravnih sredstev po drugem odstavku.
 

4. člen
Rasistična in ksenofobična grožnja

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v svojem notranjem pravu, ki kot kaznivo dejanje opredelijo naklepno in neupravičeno grožnjo v računalniškem sistemu s storitvijo hujšega kaznivega dejanja po notranjem pravu (i) osebam zaradi njihove pripadnosti skupini, ki se razlikuje po rasi, barvi, poreklu ali narodnostnem ali etničnem izvoru ali pa po veroizpovedi, če se ta uporablja kot pretveza za katero od naštetih okoliščin, ali (ii) skupini oseb, ki se razlikuje po kateri od teh okoliščin.
 

5.člen
Rasistična in ksenofobična žalitev

1.Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v svojem notranjem pravu, ki kot kaznivo dejanje opredelijo naklepno in neupravičeno javno žalitev v računalniškem sistemu (i) oseb zaradi njihove pripadnosti skupini, ki se razlikuje po rasi, barvi, poreklu ali narodnostnem ali etničnem izvoru ali pa po veroizpovedi, če se ta uporablja kot pretveza za katero od naštetih okoliščin, ali (ii) skupini oseb, ki se razlikuje po kateri od teh okoliščin.
 

2.Pogodbenica:

a)lahko zahteva, da ima kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena učinek, da je posameznik ali skupina oseb izpostavljena sovraštvu zaničevanju ali posmehu ali

b)si lahko pridrži pravico, da delno ali v celoti ne uporabi prvega odstavka tega člena.
 

6. člen
Zanikanje, hujše zmanjševanje pomena, odobravanje ali zagovarjanje genocida
ali hudodelstev zoper človečnost

1.Pogodbenice sprejmejo take potrebne zakonodajne in druge ukrepe v svojem notranjem pravu, ki kot kaznivo dejanje opredelijo naklepno in neupravičeno razširjanje ali drugačno zagotavljanje gradiva javnosti v računalniškem sistemu, ki zanika, huje zmanjšuje pomen, odobrava ali zagovarja dejanja genocida ali hudodelstev zoper človečnost, kot jih določa mednarodno pravo in kot taka priznavajo pravnomočne in obvezujoče odločitve Mednarodnega vojaškega sodišča, ustanovljenega z Londonskim sporazumom 8. avgusta 1945, ali vsakega drugega mednarodnega sodišča, ustanovljenega z ustreznimi mednarodnimi dokumenti, katerega pristojnost priznava pogodbenica.

2.Pogodbenica:

a)lahko zahteva, da je zanikanje ali hujše zmanjševanje pomena iz prvega odstavka tega člena storjeno z namenom spodbujanja sovraštva, diskriminacije ali nasilja proti posamezniku ali skupini oseb zaradi njihove pripadnosti skupini, ki se razlikuje po rasi, barvi, poreklu ali narodnostnem ali etničnem izvoru ali pa po veroizpovedi, če se ta uporablja kot pretveza za katero od naštetih okoliščin, ali si v nasprotnem primeru

b)lahko pridrži pravico, da delno ali v celoti ne uporabi prvega odstavka tega člena.
 

7. člen
Pomoč in napeljevanje

Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe v svojem notranjem pravu, ki kaznivo dejanje opredelijo naklepno in neupravičeno pomoč ali napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja iz tega protokola z namenom storitve tega dejanja.

III. poglavje – Razmerja med konvencijo in tem protokolom

8. člen
Razmerja med konvencijo in tem protokolom

1.1., 12., 13., 22., 41., 44., 45. in 46. člen konvencije se smiselno uporabljajo v tem protokolu.

2.Pogodbenice razširijo obseg uporabe ukrepov, opredeljenih v 14. do 21. in 23. do 35. členu konvencije, na 2. do 7. člen tega protokola.

IV. poglavje – Končne določbe

9. člen
Izjava o soglasju

1.Ta protokol je na voljo za podpis državam podpisnicam konvencije, ki lahko izrazijo svoje soglasje, da jih ta protokol zavezuje s:

a)podpisom brez pridržka ratifikacije, sprejetja ali odobritve;
b)podpisom, ki ga je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti nato sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev.

2.Država ne more podpisati tega protokola brez pridržka ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali deponirati listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, če ni predhodno ali istočasno vložila listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi konvencije.

3.Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
 

10. člen
Začetek veljavnosti

1.Ta protokol začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od datuma, ko je pet držav izrazilo svoje soglasje, da jih ta  protokol zavezuje, v skladu z določbami 9. člena.

2.Za vsako državo, ki da soglasje, da jo protokol zavezuje, izrazi kasneje, začne protokol veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od datuma podpisa brez pridržka ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali deponiranja listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.
 

11. člen
Pristop

1.Po začetku veljavnosti tega protokola lahko vsaka država, ki je pristopila h konvenciji, pristopi tudi k protokolu.

2.Pristopi se z deponiranjem pristopne listine pri generalnem sekretarju Sveta Evrope, ki začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od datuma deponiranja.
 

12. člen
Pridržki in izjave

1.Pridržki in izjave, ki jih da država k določbi konvencije, se uporabijo tudi za ta protokol, razen če država ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi ne izjavi drugače.

2.S pisnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope, lahko katera koli pogodbenica ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi, da namerava uveljavljati pridržek ali pridržke, določene v 3., 5. in 6. členu tega protokola. Istočasno lahko pogodbenica v zvezi z določbami tega protokola izjavi, da namerava uveljavljati pridržek ali pridržke, določene v drugem odstavku 22. in prvem odstavku 41. člena konvencije, ne glede to, ali pogodbenica že izvaja konvencijo. Drugi pridržki niso dopustni.

3.S pisnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope, lahko katera koli pogodbenica ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi, da namerava uveljavljati možnost zahtevati dodatne pogoje, kot jih določata točka a drugega odstavka 5. člena in točka a drugega odstavka 6. člena tega protokola.
 

13. člen
Stanje in umik pridržkov

1.Pogodbenica, ki je uveljavila pridržek v skladu z 12. členom, ga lahko v celoti ali delno umakne, takoj ko ji okoliščine to dopuščajo. Umik začne veljati tisti dan, ko generalni sekretar Sveta Evrope prejme uradno obvestilo. Če je v uradnem obvestilu navedeno, da umik pridržka začne veljati na navedeni datum, ki je poznejši od datuma, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo, velja umik od tega poznejšega datuma.

2.Generalni sekretar Sveta Evrope lahko pri pogodbenicah, ki so uveljavile enega ali več pridržkov po 12. členu, občasno poizveduje o možnostih za umik pridržka ali pridržkov.
 

14. člen
Ozemeljska veljavnost

1.Vsaka država lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu določi ozemlje ali ozemlja, na katerih se ta protokol uporablja.

2.Vsaka država lahko kadar koli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi veljavnost tega protokola na katero koli drugo ozemlje, navedeno v izjavi. Za tako ozemlje začne protokol veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od datuma, ko je generalni sekretar prejel izjavo.

3.Izjave iz prejšnjih odstavkov se lahko za katero koli ozemlje, navedeno v izjavi, umaknejo z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Umik začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od datuma, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.
 

15. člen
Odpoved

1.Pogodbenica lahko kadar koli odpove ta protokol z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope.

2.Odpoved začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od datuma, ko je generalni sekretar Sveta Evrope prejel uradno obvestilo.
 

16. člen
Uradno obveščanje

Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti države članice Sveta Evrope, države nečlanice, ki so sodelovale pri pripravi tega protokola, in države, ki so k njemu pristopile ali so bile povabljene k pristopu, o:

a)vseh podpisih;

b)deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

c)vseh datumih začetka veljavnosti tega protokola v skladu z 9., 10. in 11. členom;

d)vseh drugih dejanjih, uradnih obvestilih ali sporočilih v zvezi s tem protokolom.

Da bi to potrdili, so spodaj navedeni, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

Sestavljeno v Strasbourgu, 28. januarja 2003 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se shrani v arhivih Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene izvode vsem državam članicam Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri pripravi tega protokola, in vsem državam, povabljenim k pristopu k protokolu.