Konvencije

159 Dodatni protokol k okvirni konvenciji o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti

Države članice Sveta Evrope, podpisnice tega protokola k Evropski okvirni konvenciji o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti (v nadaljevanju Okvirna konvencija), so se

ob poudarjanju pomena čezmejnega sodelovanja teritorialnih skupnosti ali oblasti na obmejnih območjih,

odločene, da sprejmejo nadaljnje ukrepe za zagotovitev čezmejnega sodelovanja teritorialnih skupnosti ali oblasti,

v želji, da bi omogočile in razvijale čezmejno sodelovanje teritorialnih skupnosti ali oblasti, ki so na obmejnih območjih,

ob priznavanju potrebe po prilagoditvi Okvirne konvencije dejanskemu stanju v Evropi,

ker menijo, da bi bilo primerno dopolniti Okvirno konvencijo, zato da se okrepi čezmejno sodelovanje teritorialnih skupnosti ali oblasti,

ob upoštevanju Evropske listine o lokalni samoupravi,

ob upoštevanju Deklaracije o čezmejnem sodelovanju v Evropi, ki jo je sprejel Odbor ministrov ob 40. obletnici Sveta Evrope in ki med drugim poziva k stalnemu delovanju, zato da se postopoma odstranijo ovire vseh vrst upravne, pravne, politične ali psihološke ki zavirajo razvoj čezmejnih projektov,

sporazumele o naslednjih dodatnih določbah:
 

1. člen

1. Vsaka pogodbenica prizna in spoštuje pravico teritorialnih skupnosti ali oblasti, ki so pod njeno jurisdikcijo in so omenjene v 1. in 2. členu Okvirne konvencije, da sklepajo sporazume o čezmejnem sodelovanju s teritorialnimi skupnostmi ali oblastmi drugih držav na področjih skupnih odgovornosti v skladu s postopki, določenimi v njihovih statutih, v skladu z notranjim pravom in ob spoštovanju mednarodnih obveznosti pogodbenice.
2. Sporazum o čezmejnem sodelovanju zavezuje samo teritorialne skupnosti ali oblasti, ki so ga sklenile.
 

2. člen

Odločitve, ki so bile skupno sprejete po sporazumu o čezmejnem sodelovanju, uresničujejo teritorialne skupnosti ali oblasti v okviru svojega notranjepravnega sistema v skladu z notranjim pravom. Za tako uresničene odločitve se šteje, kot da imajo isto pravno moč in učinke kot ukrepi, ki so jih te skupnosti ali oblasti sprejele po svojem notranjepravnem sistemu.
 

3. člen

Po sporazumu o čezmejnem sodelovanju, sklenjenem med teritorialnimi skupnostmi ali oblastmi, se lahko ustanovi organ za čezmejno sodelovanje, ki ima lahko pravno osebnost ali pa ne. Sporazum določa, ali se organ ob upoštevanju odgovornosti, ki so mu bile dodeljene, in določb notranjega prava šteje kot subjekt javnega ali zasebnega prava v okviru notranjepravnih sistemov, ki jim pripadajo teritorialne skupnosti ali oblasti, ki sporazum sklepajo.
 

4. člen

1. Če ima organ za čezmejno sodelovanje pravno osebnost, bo ta osebnost taka, kot je opredeljena v pravu pogodbenice, v kateri je njegov sedež. Pravno osebnost organa priznajo druge pogodbenice, katerih teritorialne skupnosti ali oblasti so pogodbenice čezmejnega sporazuma v skladu z njihovim lastnim notranjim pravom.

2. Organ za čezmejno sodelovanje izvaja naloge, ki so mu jih dodelile teritorialne skupnosti ali oblasti, v skladu s svojim namenom in na način, določen po notranjem pravu, ki ga ureja. Tako:
a) delovanje organa za čezmejno sodelovanje urejata njegov statut in pravo države, v kateri je njegov sedež,
b) organ za čezmejno sodelovanje pa ni pooblaščen za sprejemanje ukrepov, ki bi se uporabljali splošno oziroma ki bi utegnili vplivati na pravice in svoboščine posameznikov,
c) se organ za čezmejno sodelovanje financira iz proračuna teritorialnih skupnosti ali oblasti. Nima pooblastil, da bi uvedel dajatve finančne narave. Kadar je to primerno, lahko prejema prihodek za storitve, ki jih zagotavlja teritorialnim skupnostim ali oblastem, uporabnikom ali tretjim,
d) ima organ za čezmejno sodelovanje letni ocenjeni proračun in sestavi bilanco, ki jo potrdijo finančni revizorji, ki so neodvisni od teritorialnih skupnosti ali oblasti pogodbenic sporazuma.
 

5. člen

1. Če njihovo notranje pravo to dopušča, se lahko pogodbenice odločijo, da bo organ za čezmejno sodelovanje subjekt javnega prava in da morajo imeti kakršni koli ukrepi, ki jih sprejme, v pravnem sistemu vsake pogodbenice isto pravno moč in učinke, kot če bi jih sprejele teritorialne skupnosti ali oblasti, ki so sklenile sporazum.
2. Vendar pa sporazum lahko določa, da te ukrepe izvajajo teritorialne skupnosti ali oblasti, ki so sklenile sporazum, zlasti če bi ukrepi utegnili vplivati na pravice, svoboščine in interese posameznikov. Poleg tega vsaka pogodbenica lahko določi, da splošnih odgovornosti ni mogoče prenesti na organ za čezmejno sodelovanje in da tak organ ni pooblaščen za sprejetje ukrepov, ki se splošno uporabljajo.
 

6. člen

1. Za ukrepe, ki jih sprejmejo teritorialne skupnosti ali oblasti na podlagi sporazuma o čezmejnem sodelovanju, velja isti nadzor, kot ga določa pravo vsake pogodbenice za kakršen koli ukrep, ki ga sprejmejo teritorialne skupnosti ali oblasti, ki sklepajo sporazum.
2. Za ukrepe, ki jih sprejme organ za čezmejno sodelovanje, ustanovljen po sporazumu, velja nadzor, določen v pravu države, v kateri leži sedež organa, ob dodatnem upoštevanju interesov teritorialnih skupnosti ali oblasti organov drugih držav. Organ za čezmejno sodelovanje ugodi zaprosilom za informacije, ki jih pošljejo organi držav, ki jim pripadajo teritorialne skupnosti ali oblasti. Nadzorni organi pogodbenic si prizadevajo vzpostaviti načine ustreznega usklajevanja in obveščanja.
3. Za ukrepe, ki jih sprejme organ, kot je omenjeno v prvem odstavku 5. člena, velja isti nadzor, kot ga pravo vsake pogodbenice predpisuje za kakršen koli ukrep, ki ga sprejmejo teritorialne skupnosti ali oblasti, ki sklepajo sporazum.
 

7. člen

Kakršni koli spori v zvezi z dejavnostjo organa za čezmejno sodelovanje se predložijo sodiščem, ki so pristojna po notranjem pravu ali po mednarodnem sporazumu.
 

8. člen

1. Vsaka pogodbenica ob podpisu tega protokola ali ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi izjavi, ali bo uporabljala določbe 4. in 5. člena oziroma samo enega od teh členov.
2. Taka izjava se lahko pozneje kadar koli spremeni.
 

9. člen

Glede določb tega protokola niso dovoljeni nobeni pridržki.
 

10. člen

1. Ta protokol je na voljo za podpis državam podpisnicam Okvirne konvencije, ki lahko izrazijo soglasje, da jih zavezuje:
a) podpis brez pridržka ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali
b) podpis s pridržkom ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev.

2. Država članica Sveta Evrope ne more podpisati tega protokola brez pridržka ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali deponirati listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, če ni že deponirala ali hkrati ne deponira listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Okvirne konvencije.

3. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
 

11. člen

1. Ta protokol začne veljati tri mesece od dneva, ko so štiri države članice Sveta Evrope izrazile soglasje, da jih zavezuje protokol v skladu z določbami 10. člena.
2. Za katero koli državo članico, ki pozneje izrazi soglasje, da jo zavezuje protokol, začne protokol veljati tri mesece od dneva njenega podpisa ali deponiranja listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.
 

12. člen

1. Po začetku veljavnosti tega protokola lahko k njemu pristopi tudi katera koli država, ki je pristopila k Okvirni konvenciji.
2. Pristop se opravi z deponiranjem listine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope in začne veljati tri mesece od dneva njenega deponiranja.
 

13. člen

1. Katera koli pogodbenica lahko kadar koli odpove ta protokol z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope.
2. Ta odpoved začne veljati šest mesecev od dneva, ko generalni sekretar prejme uradno obvestilo.
 

14. člen

Generalni sekretar Sveta Evrope obvesti države članice Sveta Evrope in vsako državo, ki je pristopila k temu protokolu, o:
a) vsaki izjavi, ki so jo pogodbenice predložile v skladu z 8. členom,
b) vsakem podpisu,
c) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu,
d) vsakem datumu začetka veljavnosti tega protokola v skladu z 11. in 12. členom,
e) vsakem drugem ukrepu, uradnem obvestilu ali sporočilu v zvezi s tem protokolom.
V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

Sestavljeno v Strasbourgu 9. novembra 1995 v angleščini in francoščini, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsaki državi članici Sveta Evrope in vsaki državi, ki je povabljena, da pristopi k temu protokolu.