Konvencije

032 Evropska konvencija o akademskem priznavanju univerzitetnih kvalifikacij

Vlade podpisnice, članice Evropskega sveta, so se

upoštevajoč evropsko kulturno konvencijo, podpisano v Parizu dne 19. decembra 1954,

evropsko konvencijo o ekvivalentnosti diplom, ki omogočajo dostop na univerzitetne ustanove, podpisano v Parizu 11. decembra 1953, evropsko konvencijo o priznavanju dob visokošolskega študija, podpisano v Parizu dne 15. decembra 1956,

v prepričanju, da je zaželeno omenjene konvencije dopolniti z določbami, s katerimi bi bilo predvideno akademsko priznavanje univerzitetnih kvalifikacij, pridobljenih v tujini,

sporazumele o naslednjem:
 

1. člen

Za uporabo te konvencije:

(a) pomeni izraz "univerze":

(i) univerze in
(ii) ustanove, za katere pogodbenica, na ozemlju katere so, sodi, da imajo raven univerze ter
pravico podeljevanja univerzitetnih kvalifikacij,

(b) pomeni izraz "univerzitetna kvalifikacija" - sleherno stopnjo, diplomo ali spričevalo, ki ga izdaja univerza na ozemlju pogodbenice in s katerim se konča posamezna doba univerzitetnega študija;

(c) se za univerzitetne kvalifikacije v smislu točke (b) tega člena ne štejejo tiste stopnje, diplome in spričevala, ki so izdana na podlagi opravljenega delnega izpita.
 

2. člen

1. Za uporabo te konvencije je uvedena med pogodbenicami razlika po tem, ali je na njihovem ozemlju za vprašanja ekvivalentnosti univerzitetnih kvalifikacij pristojna:

(a) država;

(b) univerza,

(c) država ali univerza, odvisno od posameznega primera.

2. Vsaka pogodbenica obvesti v enem letu od dneva, ko začne ta konvencija zanjo veljati, generalnega tajnika Evropskega sveta, kdo je na njenem ozemlju pristojen za ekvivalentnost univerzitetnih kvalifikacij.
 

 3. člen

1. Pogodbenice, navedene v točki (a) prvega odstavka 2. člena te konvencije, bodo priznavale univerzitetne kvalifikacije, ki jih je podelila univerza, katera je na ozemlju druge pogodbenice.

2. Na podlagi akademskega priznavanja univerzitetnih kvalifikacij v drugi državi upravičenec lahko:

(a) nadaljuje dopolnilni univerzitetni študij in se priglasi za ustrezne izpite na univerzi, da pridobi višji naziv ali višjo stopnjo, vštevši doktorat, pod enakimi pogoji, kot jih imajo državljani pogodbenice, kadar sta sprejem na navedene študije in opravljanje izpitov odvisna od tega, ali že ima kakšno nacionalno univerzitetno kvalifikacijo enake vrste;

(b) nosi akademski naslov, ki mu ga je podelila tuja univerza, z natančno navedbo njegovega izvora.
 

4. člen

Glede točke (a) drugega odstavka 3. člena te konvencije lahko vsaka pogodbenica:

(a) če predpisi o izpitih za pridobitev kakšne tuje univerzitetne kvalifikacije ne obsegajo kakšnih obveznih predmetov za ustrezno nacionalno kvalifikacijo, odloči, da brez uspešno opravljenega dopolnilnega izpita iz takšnih predmetov ne bo priznala kvalifikacij,

(b) naloži imetnikom tuje univerzitetne kvalifikacije izpit iz njenega uradnega jezika ali iz enega uradnih jezikov, če so ti študirali v kakšnem drugem jeziku.
 

5. člen

Pogodbenice, navedene v točki (b) prvega odstavka 2. člena te konvencije, bodo poslale besedilo te konvencije organom, ki so na njihovem ozemlju pristojni za vprašanja ekvivalentnosti univerzitetnih kvalifikacij, in jih spodbujale, da dobrohotno obravnavajo in uporabljajo načela, omenjena v 3. in 4. členu te konvencije.
 

6. člen

Pogodbenice, navedene v točki (c) prvega odstavka 2. člena te konvencije, bodo uporabljale določbe 3. in 4. člena te konvencije v primerih, kadar sodi ekvivalentnost univerzitetnih kvalifikacij v pristojnost države, določbe 5. člena te konvencije pa v tistih primerih, kadar država ni pristojna za ta vprašanja.
 

 7. člen

Generalni tajnik Evropskega sveta lahko od časa do časa povabi pogodbenice, naj mu pošljejo poročilo o ukrepih in odločitvah, ki so jih sprejele za izvajanje določb te konvencije.
 

8. člen

Generalni tajnik Evropskega sveta bo notificiral drugim pogodbenicam sporočila, ki jih prejme od vsake izmed njih o uporabi 2. in 7. člena te konvencije, in redno obveščal komite ministrov o tem, kako se uporablja konvencija.
 

9. člen

Nobene določbe te konvencije ni razlagati tako, kakor da se z njo:

(a) zagotavljajo morebitne ugodnejše določbe o priznavanju tujih univerzitetnih kvalifikacij iz katerekoli konvencije, katere podpisnica bi bila ena izmed pogodbenic, ali onemogočajo, da bi katerakoli pogodbenic pozneje sklenila kakšno takšno konvencijo;

(b) odvrača obveznost kogarkoli, da spoštuje zakone in predpise, ki veljajo na ozemlju posamezne pogodbenice glede prihoda, začasnega prebivanja in odhoda tujcev.
 

10. člen

1. Ta konvencija je odprta za podpis članicam Evropskega sveta. Konvencijo je treba ratificirati. Ratifikacijske listine se deponirajo pri generalnem tajniku Evropskega sveta.

2. Ta konvencija začne veljati po enem mesecu od deponiranja tretje ratifikacijske listine.

3. Za vsako podpisnico, ki konvencijo ratificira pozneje, začne konvencija veljati po enem mesecu od dneva, ko je bila deponirana njena ratifikacijska listina.

4. Po uveljavitvi te konvencije lahko komite ministrov Evropskega sveta povabi sleherno državo, ki ni članica sveta, naj pristopi h konvenciji. Vsaka država, ki prejme takšno vabilo, lahko notificira pristop s tem, da deponira svojo pristopno listino pri generalnem tajniku Evropskega sveta. Za vsako državo, ki je pristopila h konvenciji, začne konvencija veljati po enem mesecu od dneva, ko je bila deponirana njena pristopna listina.

5. Generalni tajnik Evropskega sveta notificira vsem članicam sveta ter državam, ki so pristopile h konvenciji, deponiranje vseh ratifikacijskih in pristopnih listin.
 

11. člen

Vsaka pogodbenica lahko od deponiranju svoje ratifikacijske ali pristopne listine ali pozneje z notifikacijo, ki jo pošlje generalnemu tajniku Evropskega sveta, izjavi, da se bo ta konvencija uporabljala na vsem njenem ozemlju ali na delu njenega ozemlja, za katero zagotavlja mednarodne stike.
 

12. člen

1. Po preteku petih let od dneva, ko začne konvencija veljati, jo lahko vsaka pogodbenica odpove. Odpoved notificira generalnemu tajniku Evropskega sveta, ki obvesti o tem druge pogodbenice.

2. Ta odpoved začne veljati za zainteresirano pogodbenico po šestih mesecih od dneva, ko prejme generalni tajnik Evropskega sveta notifikacijo.

Sestavljeno v Parizu dne 14. decembra 1959 v po enem izvodu v francoskem in angleškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni; izvoda v obeh jezikih bosta deponirana v arhivu Evropskega sveta. Generalni tajnik pošlje overjene prepise te konvencije sleherni vladi, ki je podpisala konvencijo ali k njej pristopila.