21.08.2008, Ljubljana
"Svojega sina sem enkrat v življenju udarila po ritki. Bil je kakih pet let star in se mi je pred glavno pošto v Ljubljani iztrgal iz rok in stekel čez cesto. Toliko, da ga ni povozil avto. Bila sem na smrt prestrašena in sem odreagirala z agresijo. Ko sem se pomirila, sem se mu opravičila. Še danes mi je hudo, ko se spomnim na dogodek. Tudi otrok je bil hudo prestrašen, ko je avtomobil ostro zavrl tik ob njem. Potem še udarec od mame. Sin sploh ni jokal, bil je ves bled in mlahav," piše v svojem prispevku na temo telesnega kaznovanja dr. Anica Mikuž Kos. Dr. Kosova se posveča otrokom v svojem dolgoletnem strokovnem delu na področju otroške psihiatrije, ne le v Sloveniji, temveč tudi na Balkanu, Kavkazu in Iraku.
"Zgodi se nam staršem, da zaradi močnih čustvenih reakcij izgubimo kontrolo nad svojim vedenjem in izlijemo svoja čustva skozi nasilno vedenje. Že v naslednjem trenutku nam je žal. Kaj lahko storimo? Po takem dogodku se pogovorimo s samim seboj o tem, kako bi se lahko prihodnjič v podobnih okoliščinah in v stanju hude vznemirjenosti obvladali. Pogovorimo se z otrokom o njegovem vedenju, o tem zakaj se ne sme tako obnašati, v čem je nevarnost za njega ali za druge. In verjemite, že z majhnim otrokom, se je možno o tem pogovarjati. Danes obstajajo zelo lepe knjige za otroke o različnih vprašanjih, ki starše spravijo iz tira – trma, navajanje na kahlico, prometno vedenje ……. Z otrokom lahko beremo takšno knjigo ali pogledamo DVD film ali video kaseto in se ob tem pogovarjamo. Ali pa si sami izmislimo kako pravljico, ki je povezana z dogodkom ob katerem »nam je počil film«. To je lahko enako dobro, ali še bolje kot knjiga. Pa tudi - lepe knjige za otroke so danes vražje drage. Lahko se tudi igramo z otrokom podobne scene kot je bila tista ob kateri je prišlo do spopada. Otrok naj bo v vlogi starša, otrokova punčka ali živalca-igrača pa v njegovi vlogi. Lahko tudi mama ali oče igrata vlogo otroka. Pri tem je pomembno, da takšni pogovori, branja, igre niso le enkratni dogodki, temveč da večkrat obravnavamo temo z otrokom. Ne pozabimo se opravičiti otroku po dogodku Povejmo mu, da nam je žal, da smo ga udarili. Povejmo mu, zakaj ni prav, da tepemo, če smo jezni ali prestrašeni. Vse to je tudi je vzgoja otroka za nenasilno vedenje."
