Arhiv novic

  • 2010-12-01 11:37:52 - Ukinitev Informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji več

  • 2010-11-30 09:20:06 - Novica: Svet Evrope z novo kampanjo proti spolnim zlorabam otrok več

  • 2010-11-24 11:11:52 - Novica: Več za zaščito otrok, žrtev spolnih zlorab več

Arhiv novic

Vse novice

Spolna zloraba Svoboden, da si to, kar si Vožnja pod vplivom drog Evropa je več, kot si misliš Natečaj Vsi smo otroci sveta Evropska konvencija o človekovih pravicah Wild Web Woods Spregovori proti diskriminaciji Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome! Tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo 60 let Sveta Evrope Ustavimo nasilje nad ženskami Trgovanje z ljudmi Vsi drugačni - vsi enakopravni Varšavski vrh Evropsko sodišče za človekove pravice Konvencije
COE

Parlamentarna skupščina

Zgodovinski razvoj

Ideja o združeni Evropi in ustanovitvi organa, ki bi predstavljal Evropo kot celoto in bi imel moč govoriti, mogoče celo delovati v njenem imenu, se je splošno razširila najkasneje v začetku 19. stoletja. Konkretno obliko pa je ta ideja dobila šele v 20. stoletju - in šele v prvi svetovni vojni se je pokazala njena velika pomembnost. V grobem lahko »evropsko idejo« razdelimo na dve skupini: v prvo sodijo ideje, ki so zagovarjale sodelovanje in usklajenost pri oblikovanju politik med evropskimi državami, ne de bi zahtevala predajo formalne suverenosti; v drugo pa ideje, ki so zagovarjale neko obliko »evropske federacije«.

Tako imenovani »Briandov načrt« iz leta 1930 je primer prvega pristopa. Briand v imenu Francoske vlade predlaga vsem, ki so se udeležili memoranduma »O organiziranju sistema Evropske federalne unije«, ki je zahteval ustanovitev Evropske sekcije, bolj povezane kot Društvo narodov. Prizadevanja grofa Richarda Cudenhove-Kalegrija so primer druge opcije.

Med in po drugi svetovni vojni se je »evropska ideja« hitro razširila tako po vplivu kot v številu njenih zastopnikov. Med vojno je Winston Churchill dvakrat javno oznanil njegovo prepričanje, da se mora Evropa, ko bodo sovražniki pregnani, združiti. Najmanj enkrat je pisal konkretno o Svetu Evrope. 19. septembra 1946 je imel govor v Zurichu, v katerem je pozival Francijo in Nemčijo k prenehanju sovražnosti in jima naložil, da s prijateljsko zvezo postavita temelje za nekakšne »Združene države Evrope«. Kasneje je zapisal: »Moj nasvet Evropi lahko podam v enem stavku: Združite se!«

Njegove besede so doživele široko navdušenje in podporo. Takoj, ko se je končala vojna, se je pojavilo ogromno zasebnih gibanj in organizacij, ki so podpirale to idejo in jo razširjale. Ideja »Združene Evrope« se je razširila na velik del populacije. Leta 1947 so se ta različna gibanja odločila, da bodo uskladila svoje akcije in s tem povečala svojo učinkovitost. Skupaj so ustanovila enotno gibanje, ki je postalo poznano kot »Pan-evropsko gibanje«.

Naslednji pomemben korak se je zgodil leta 1948. Maja tega leta je bil v Haagu sklican kongres, na katerem so razpravljali o predlogih za oblikovanje skupnega organa, ki bi predstavljal demokratično Evropo. Kongres, na katerem je sodelovalo več kot 800 ljudi (ministrov, parlamentarcev, predstavnikov gospodarskih družb, umetnikov, novinarjev, ekonomistov in članov svobodnih poklicev) je izglasoval oblikovanje Evropske skupščine in različnih ukrepov, ki bi ekonomsko, politično in socialno uskladili Evropo. Vse pa naj bi temeljilo na splošnem spoštovanju človekovih pravic.

Istočasno se je pojavila tudi ideja o ustanovitvi evropskega organa s strani petih držav podpisnic Bruseljske pogodbe. Belgijski predsednik vlade Paul-Henri Spaak se je obvezal, da bo sprejel resolucijo, ki so jo sprejeli na konferenci v Haagu. Po nekaj mesečnih pogajanjih med vladami o tem ali naj bo to čisto medvladno telo ali naj bolj podrobno sledi idejam, ki jih podpira »Pan-evropsko gibanje« je konferenca ambasadorjev oblikovala načrt za novo obliko evropske organizacije v kateri bi moral imeti tradicionalni ministrski organ kot nasprotni del parlamentarno skupščino. 5. maja 1949 so države Danska, Norveška, Švica, Irska , Italija in pet držav Bruseljske pogodbe (Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Francija in Velika Britanija) v Londonu podpisale Statut Sveta Evrope.