Parlamentarna skupščina je parlamentarni organ Sveta Evrope, ki ga sestavljajo predstavniki vseh držav članic. Predsednika izvolijo vsako leto parlamentarci izmed sebe za dobo največ treh sej (treh let).
Medtem ko ima v Odboru ministrov vsaka država članica en glas, je število predstavnikov in glasov v Parlamentarni skupščini odvisno od velikosti posamezne države. Največje število predstavnikov je 18, najmanjše pa 2. Ker je število predstavnikov in njihovih namestnikov enako (318) njuno skupno število znaša 636, k temu pa moramo prišteti še nekaj opazovalcev.
Izbira načina kako so nastavljeni v Parlamentarno skupščino je prepuščena nacionalnim državam, pod pogojem, da so izvoljeni ali izbrani izmed članov njihovega nacionalnega ali federalnega parlamenta. Razmerje predstavnikov političnih strank v delegaciji posamezne države mora odražati razmerje političnih strank v nacionalnem parlamentu te države.
V želji, da bi ustvarili ne-nacionalni, evropski vtis, spodbujajo oblikovanje političnih skupin znotraj Parlamentarne skupščine SE. Od leta 1964 so te skupine pridobile določene pravice v okviru poslovnika. Trenutno Skupščino sestavlja pet političnih skupin. To so:
Politične skupine se morajo obvezati, da bodo spoštovale vrednote in načela Sveta Evrope, skrbele za ugled političnega pluralizma ter spoštovale človekove pravice in vladavino prava. Za ustanovitev skupine je potrebnih vsaj dvajset poslancev iz šestih različnih držav. Člani Skupščine so popolnoma svobodni pri izbiri svoje skupine. Preden sprejmejo odločitev lahko prisostvujejo sestankom več različnih skupin. Pri odločitvi jih nebi smela ovirati pripadnost nacionalni stranki in nacionalnim političnim skupinam. Odločiti se morajo za tisto, ki je najbolj sorodna njihovim političnim pogledom. Predsednik Skupščine in vodje evropskih skupin tvorijo Predsedniški odbor Skupščine.
Urad parlamentarne skupščine sestavljajo Predsednik skupščine, devetnajst podpredsednikov in vodje političnih skupin ali njihovi predstavniki. Velike države imajo stalni sedež v Uradu. Manjše države pa se menjavajo. Dolžnosti Urada so naslednje:
priprava dnevnega reda skupščine
posredovanje dokumentov odborom
urejanje tekočih zadev
sodelovanje z drugimi mednarodnimi organi, …
Stalni odbor sestavljajo Urad skupščine, predsedniki nacionalnih delegacij ter predsedniki generalnih odborov. Običajno se sestajajo vsaj dvakrat letno in njihova naloga je, da delujejo v imenu Skupščine, kadar le-ta ne zaseda. Enkrat letno Stalni odbor, skupaj z mnogimi odbori, zaseda v eni od držav članic.
Skupni odbor je organ, ki skrbi za dobre odnose in usklajeno delovanje dveh glavnih teles Sveta Evrope – Odbora ministrov in Parlamentarne skupščine.
Sestavljen je iz predstavnikov vlad vsake države članice in ustreznega števila predstavnikov Skupščine (člani Urada in en predstavnik vsake parlamentarne delegacije države članice, ki ni zastopana v Uradu).
Po Pravilniku Skupščine ima Skupščina deset generalnih odborov, ki imajo 84 ali 52 sedežev.
V ta seznam ne spadata Urad in Stalni odbor. Občasno v okviru Skupščine delujejo tudi ad hoc odbori, ki so odgovorni neposredno Uradu. Odbor lahko ustanovi enega ali več stalnih ali ad hoc pododborov, če je to v interesu njegovega dela. Ob njihovi ustanovitvi se določi njegova točna sestava in pristojnosti. Število članov v pododboru ne sme presegati ene tretjine števila članov Odbora. Pododbori ne sprejemajo poročil. Njihove odločitve posredujejo odboru, ki jim je nadrejen.
Odbori so sestavljeni iz članov parlamenta ali njihovih namestnikov. Vsi odbori (razen Odbora za spoštovanje dolžnosti in obveznosti držav članic Sveta Evrope imenovanega tudi Nadzorni odbor) imajo enako število namestnikov kot članov iz ene države z vsemi pravicami in dolžnostmi. Namestniki pa ne morejo biti izvoljeni za predsednike odborov. Manjkajoče člane odbora lahko nadomestijo drugi člani iste narodnosti.
Člane odbora predlagajo nacionalne delegacije, potrdi jih Parlamentarna skupščina. Izjema je ponovno Odbor za spoštovanje dolžnosti in obveznosti držav članic Sveta Evrope.
Na začetku vsake seje, to je januarja vsako leto, na novo izvolijo predsednike in tri podpredsednike odborov, ter jih na novo sestavijo. Predsednik je lahko dvakrat ponovno izvoljen, to pomeni, da lahko ostane na čelu za obdobje največ treh sej.
Običajno je za normalno delovanje odbora potrebna prisotnost ene tretjine njegovih članov.
Njihova zasedanja potekajo brez prisotnosti javnosti, vendar lahko odbor dovoli prisotnost na zasedanju vsem, ki to želijo. Sekretarji nacionalnih delegacij lahko prisostvujejo sejam vseh odborov, razen sejam Nadzornega odbora.
