Arhiv novic

  • 2010-12-01 11:37:52 - Ukinitev Informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji več

  • 2010-11-30 09:20:06 - Novica: Svet Evrope z novo kampanjo proti spolnim zlorabam otrok več

  • 2010-11-24 11:11:52 - Novica: Več za zaščito otrok, žrtev spolnih zlorab več

Arhiv novic

Vse novice

Spolna zloraba Svoboden, da si to, kar si Vožnja pod vplivom drog Evropa je več, kot si misliš Natečaj Vsi smo otroci sveta Evropska konvencija o človekovih pravicah Wild Web Woods Spregovori proti diskriminaciji Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome! Tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo 60 let Sveta Evrope Ustavimo nasilje nad ženskami Trgovanje z ljudmi Vsi drugačni - vsi enakopravni Varšavski vrh Evropsko sodišče za človekove pravice Konvencije
COE

Parlamentarna skupščina

Delovanje

Sestanki odborov

Čeprav se odbori največ ukvarjajo s poročili imajo možnost, da se ukvarjajo z vsemi vprašanji, ki sodijo v področje njihove pristojnosti. Organizirajo lahko zaslišanja, forume, pogovore in konference na izbrano temo in njihovi zaključki se lahko uporabijo pri pripravi poročila, ki ga posredujejo Skupščini.

Odbori se sestajajo v Strasbourgu ali Parizu, kadar se sestajajo skupaj z organi Evropske unije tudi v Bruslju, občasno pa tudi v Evropskem mladinskem centru v Budimpešti. Sestanki običajno trajajo en dan. Vsak odbor ponavadi organizira srečanje in ga združi z obiskom države. Tako se lahko odbori seznanijo z dejansko situacijo v državi.

Tudi pododbori se lahko enkrat letno sestanejo nekje izven Strasbourga ali Pariza. Če želijo sodelovati na zasedanjih, ki jih organizirajo medvladni organi Sveta Evrope, ali na konferencah specializiranih ministrov, lahko organizirajo dodatna srečanja, a morajo predhodno dobiti dovoljenje Urada skupščine.

Seje in zasedanja

Seja Parlamentarne skupščine je razdeljena na štiri delne seje. Vsaka traja običajno kak teden in poteka konec januarja, aprila, junija in septembra. Zaradi sistema predstavnikov in namestnikov se dopoldanska in popoldanska seja štejeta vsaka zase, saj s tem omogočijo, da predstavnike na drugi seji zamenjajo namestniki.

Sedeži

Sedeži namenjeni članom Skupščine so postavljeni v obliki podkve. Člani Skupščine so nanje razvrščeni po abecednem redu. Posledično, člani niso razvrščeni glede na nacionalno ali strankarsko pripadnost. Čas za govor je omejen. Sistem belih in rdečih luči govorniku kaže, da se njegov čas izteka oziroma je že potekel.

Jeziki

Po Statutu sta uradna jezika Sveta Evrope angleščina in francoščina. Vseeno pa Skupščina skrbi za prevajanje v delovne jezike - nemščino, ruščino in italijanščino – kar financira Svet Evrope iz svojega proračuna. Na zahtevo nacionalne delegacije je možno tudi prevajanje v druge jezike, vendar mora to plačati delegacija, ki to zahteva. Vsi dokumenti se simultano oblikujejo v angleščini in francoščini.

Glavna pisarna

Glavna pisarna svetuje članom Skupščine, delegacij, sekretariatov, političnih skupin in drugim uradnikom, kako najlažje doseči njihove cilje z upoštevanjem pravil poslovnika in deluje kot varuh teh pravil. Prav tako posreduje mnenje Predsedniku Skupščine, kadar se pojavi proceduralni problem. Glavna pisarna ima številne posebne odgovornosti, saj skrbi za akreditiranje članov Skupščine in za zborovanja Skupščine. Skrbi tudi, da delo Skupščine poteka po delovnem načrtu. Pobude, amandmaji, vprašanja, pisne deklaracije in poročila odborov gredo skozi njihove roke. Nominacije za člane odbora, kandidature za predsednika, podpredsednike ter za druge voljene položaje se vložijo v Glavni pisarni. Glavna pisarna tudi hrani in vodi register govornikov.

Razprave

Razprave plenarnih zasedanj Skupščine so javne, medtem ko so sestanki odborov običajno zaprti za javnost. Razprave potekajo po enakem načinu kot v nacionalnih parlamentih. Število udeležencev razprave je običajno neomejeno, razen v posebnih primerih, kot na primer pri razpravi o zahtevi za nujni postopek ali proceduralnih predlogih. Zaradi omejenega časa Urad Skupščini predlaga program in časovni razpored za vsako razpravo. Ta časovni razpored se sprejme skupaj z delovnim načrtom. To pomeni, da razpravo prekinejo takoj, ko ji poteče v naprej določen čas, da tako ostane nekaj časa še za premislek o amandmajih in čas za glasovanje. Običajno ima vsak govorec na voljo pet minut. Če je razprava prekinjena preden so govorili vsi napovedani govorniki, lahko tisti, ki niso uspeli priti do besede svoje govore predložijo v Glavno pisarno. Govori so objavljeni v uradnem poročilu, v kolikor njihova dolžina ne presega dovoljenega časa petih minut.

V posebnih okoliščinah lahko nujni postopek dovoli razpravo o temi, ki ni bila na dnevnem redu. Za sprejetje nujnega postopka je potrebna 2/3 večina oddanih glasov. Zahtevo za nujni postopek lahko sproži Odbor ministrov, odbor, ki ga stvar zadeva ali vsaj 20 njegovih članov. Podobna pravila veljajo tudi za Skupni odbor.

Razprave o tekočih zadevah, ob koncu katerih Skupščina ali Skupni odbor ni sprejel deklaracije, se lahko predstavijo na podoben način.

Glasovanje

Le člani s popolnimi pooblastili nacionalnih delegacij, ki so se prijavili v register za določeno zasedanje, imajo pravico glasovati. Skupščina ponavadi glasuje z uporabo elektronskega sistema. Glasovanja po imenskem seznamu se poslužujejo le v primeru, da to zahteva vsaj 1/6 članov, ki pripadajo vsaj petim nacionalnim delegacijam. V primeru volitev oseb za določene položaje je glasovanje tajno.

Večine

Za sprejem osnutka priporočila ali mnenja Odbora ministrov ali sprejetje nujnega postopka je potrebna 2/3 večina. Za sprejem resolucije ali druge odločitve je potrebna večina oddanih glasov.

Potrebno število glasovalcev

Skupščina lahko odloča o vprašanjih ne glede na število prisotnih predstavnikov, razen če predsednik skupščine pred glasovanjem določi minimalno število prisotnih. S tem predlogom se mora strinjati vsaj 1/6 predstavnikov, ki imajo pravico glasovati in pripadajo vsaj petim različnim državam.

Prisotna mora biti 1/3 predstavnikov, ki imajo pravico glasovati.

Vloga skupščine pri volitvah

Skupščina voli predsednika in podpredsednike. Izvaja pa tudi vrsto drugih volitev, s katerimi si utrjuje položaj parlamentarnega organa Sveta Evrope.

Skupščina voli Generalnega sekretarja Sveta Evrope, njegovega namestnika in Generalnega sekretarja Skupščine. Vsi trije so izvoljeni na tajnem glasovanju za dobo petih let.

Skupščina voli tudi sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice. Ta sistem se je razvil odkar so ustanovili enotno, stalno sodišče. Zaslišanja kandidatov organizira Odbor za pravne zadeve in človekove pravice. Skupščina po zaslišanjih izvoli sodnike s tajnim glasovanjem.

Člane Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega, ponižujočega ravnanja ali kaznovanja voli Odbor ministrov na predlog Urada skupščine. Urad namreč predlaga tri kandidate, izmed katerih enega izbere Odbor ministrov.

Skupščina voli tudi Evropskega komisarja za človekove pravice. Komisar nima sodne funkcije. Skrbi za razvoj človekovih pravic v državah članicah in za spoštovanje konvencij Sveta Evrope. Alvaro Gil-Robles je bil kot prvi komisar za človekove pravice izvoljen 21. septembra 1999 in pričel z delom 15. oktobra istega leta. Izvoljen je za dobo šestih let brez možnosti ponovitve.

Dokumenti skupščine

Skupščina lahko sprejema tri vrste dokumentov:

  • priporočila vsebujejo predloge, naslovljene na Odbor ministrov. Implementacija le teh pa je v rokah nacionalnih parlamentov;

  • resolucije vključujejo odločitve Skupščine o vprašanjih za katere je pristojna in za izvajanje katerih je odgovorna;

  • mnenja so največkrat uporabljena oblika dokumentov. Mnenja (na primer o sprejetju nove članice, o osnutku konvencij, o proračunu, izvajanju Evropske socialne listine,…) posreduje Odboru ministrov.

Osnutki poročil

Običajno predlog za priporočilo ali resolucijo zahteva poročilo. Ta predlog mora podpisati deset ali več članov Skupščine, ki pripadajo vsaj petim različnim državam. Potem ga posredujejo odboru za poročila in drugim odborom, da povedo svoja mnenja. Glavni odbor potem določi Poročevalca, ki s pomočjo Sekretariata skupščine, svoje nacionalne delegacije, svojega strokovnega znanja in znanja drugih strokovnjakov spiše poročilo, ki je razdeljeno na dva dela: na operativni osnutek resolucije, priporočila ali mnenja ter na razlagalni memorandum.

O obeh delih razpravljajo v odboru, a le o operativnem glasujejo. Čeprav razlagalni memorandum zapis podpiše Poročevalec, mora upoštevati tudi različna mnenja drugih članov odbora. Ko odbor sprejme poročilo, je pripravljeno za obravnavo na seji Skupščine ali na zasedanju Skupnega odbora.

Pisne deklaracije omogočajo članom Skupščine, da podajo svoje uradno stališče do zadev, ki so v interesu Evrope. Deklaracijo mora podpisati vsaj dvajset predstavnikov ali njihovih namestnikov iz štirih različnih držav in dveh političnih skupin. Deklaracija ne sme vsebovati več kot 200 besed. Na zahtevo Predsednika jo izdajo in posredujejo kot uradni dokument Skupščine. V primeru novih podpisov deklaracije jo, še pred naslednjim zasedanjem, redistribuirajo.