13.02.2007, Strasbourg
Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti /ECRI/ je objavila svoje tretje poročilo o Sloveniji. Komisija je bila na obisku v Sloveniji od 23. do 26. aprila 2006.Od objave drugega poročila ECRI o Sloveniji 8. julija 2003 je Slovenija naredila napredek na številnih področjih, ki jih je poročilo obravnavalo. Pravni okvir proti rasnemu razlikovanju se je okrepil po sprejetju primarne antidiskriminacijske zakonodaje, ki pokriva različna področja življenja, in katere izvajanje in spremljanje podpirajo številne novoustanovljene institucije, vključno z zagovornikom načela enakosti. Napredek je bil storjen na področju izboljšanja možnosti za romske otroke v izobraževanju, kjer so organi začeli izvajati strategijo, sprejeto leta 2004. Trenutno poteka delo na pripravi obsežnega okvira za ureditev pravic romskih skupnosti v skladu z ustavo, ki bo predvidoma končano do konca leta 2006. Izboljšali so se mehanizmi za obravnavanje slabega ravnanja policije in postali so preglednejši. Varuh človekovih pravic, ki je nenehno zagotavljal neprecenljivo podporo pripadnikom manjšin, svoje sedanje dejavnosti usmerja specifično proti razlikovanju in v spodbujanje pozitivnega pristopa do različnosti.
Vendar se številna priporočila iz drugega poročila ECRI še ne izvajajo, ali pa le delno. Položaj oseb, ki so bile februarja 1992 nezakonito izbrisane iz registra stalnih prebivalcev, še ni rešen kljub sklepu Ustavnega sodišča iz aprila 2003, ki določa, katera dejanja je treba storiti v ta namen, vendar se to še vedno ne izvaja. Ker ni neke splošne strategije, ki bi hkrati obravnavala vsa področja, na katerih se Romi spopadajo z ovirami in razlikovanjem, pripadniki te skupine, vključno s tistimi, ki jih slovenski organi štejejo za „neavtohtone", še vedno potrebujejo posebno podporo, da bi imeli enake možnosti kot ostalo slovensko prebivalstvo. Manjšinske skupine iz nekdanje Jugoslavije se na številnih področjih še vedno spopadajo s predsodki in razlikovanjem, in še vedno ne dobijo priložnosti za predstavitev svoje identitete na način, ki bi najbolje izražal njihov prispevek k slovenski družbi. V javnih razpravah je še vedno opaziti negativno razpoloženje in posploševanje v zvezi s pripadniki muslimanske skupnosti, zlasti glede vprašanja izgradnje džamije v Ljubljani, ki se že predolgo vleče. Varstvo oseb, ki v Sloveniji prosijo za azil, se je zmanjšalo s spremembami Zakona o azilu leta 2006. Vedno pogostejša uporaba rasistične, ksenofobične in nestrpne govorice v slovenski politiki od zadnjega poročila ECRI zavira prizadevanja za izboljšanje položaja vseh manjšinskih skupin, vključno z zgoraj omenjenimi.
V tem poročilu ECRI priporoča slovenskim oblastem nadaljnje ukrepanje na številnih področjih. Ta priporočila vključujejo med drugim: potrebo po krepitvi pravnega okvira proti rasizmu in rasnemu razlikovanju, vključno z ratifikacijo Protokola št. 12 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in uvedbo določb, ki izrecno določajo, da je rasistični motiv pri vseh prekrških posebno oteževalna okoliščina; potrebo po boljšemu izvajanju veljavnega pravnega okvira in njegovem spremljanju; potrebo po krepitvi zavesti o rasizmu in rasnemu razlikovanju pri uradnih organih in v javnosti ter po delu z manjšinskimi skupinami za krepitev njihovega zaupanja v institucije. ECRI v tem poročilu tudi priporoča, naj slovenski organi: v celoti in brez odloga izvršijo sklep Ustavnega sodišča v zvezi z „izbrisanimi", sprejmejo ukrepe za izboljšanje položaja romskega prebivalstva na številnih področjih, vzpostavijo pomemben dialog z manjšinskimi skupinami, ki si želijo boljše možnosti za izražanje svoje identitete in zagotovijo, da bo muslimansko prebivalstvo lahko končno izvajalo verske obrede v pravi džamiji. Priporoča tudi, da se sprejmejo ukrepi proti uporabi rasistične, ksenofobične in nestrpne govorice v slovenski politiki.
Celotno poročilo in vsa prejšnja poročila ECRI-ja o Sloveniji si lahko ogledate tukaj
