24.03.2009, Ljubljana
Informacijski urad Sveta Evrope je danes na OŠ Nove Fužine v okviru svoje kampanje »Spregovori proti diskriminaciji« ponovno opozoril na pereč problem diskriminacije proti drugačnosti, saj je ta vse bolj prisotna v vsakodnevni komunikaciji. »Stremimo k osveščanju mladih o problematiki, odpiranju medijskega prostora žrtvam diskriminacije in ozaveščanju medijev o pomembnosti strpnega poročanja o tematiki,« je povedala direktorica urada mag. Kristina Plavšak Krajnc.
Namen javnih debat, ki se bodo v nadaljevanju dotaknile tudi drugih diskriminiranih skupin, kot so Romi, Muslimani, begunci, je spregovoriti proti diskriminaciji skupaj s tistimi, ki to diskriminacijo doživljajo v vsakodnevnem življenju, skupaj pokazati na probleme, možne rešitve, modele dobrih praks.
Danes so spregovorili ljudje s koreninami iz drugih republik bivše Jugoslavije, reper Zlatko, dijak Žmuro, pa tudi tisti, ki se v svojem vsakdanjem delu z mladimi na Fužinah srečujejo - pomočnica ravnateljice OŠ Nove Fužine Karmen Tič, strokovni delavec na CSD Moste Polje Matic Munc. Skupaj z obiskovalci javne debate so razbijali tabuje o Fužinah, predstavili predsodke, s katerimi se srečujejo in jasno povedali, da Fužine niso geto. Predsodki, kot je na primer ta, da so Fužine najnevarnejši del Ljubljane, se širi tudi s pomočjo medijev. Zato bi se morali tudi mediji zavedati odgovornosti, ki jo nosijo, saj ima vsaka beseda svoje posledice.
Diskriminirani razvijejo razne tehnike preživetja in tudi reper Zlatko, ki prihaja s Fužin, ima za sabo pestro pot. Pravi, da se danes zaveda, da mu ne more biti vzor nekdo, ki je nekomu nekaj na silo vzel. Ampak treniranje kakega športa je dolgotrajno in naporno, otroci niso spodbujani, službe so slabo plačane, zato mnogi izberejo lažjo pot. Kot je pojasnil tudi Matic Munc »je bistven problem Fužin velika koncentracija ljudi, saj je to spalno naselje z majhnimi stanovanji, otroci nimajo kje biti. Poleg tega je težko preživet s slabo plačanimi službami, z bremenom, da sorodniki v bivši domovini potrebujejo pomoč«. »Tako se tudi od otrok pričakuje, da gredo čim prej delat in pomagajo doma,« je dodal Zlatko. Žmuro, ki sedaj obiskuje srednjo šolo, pa se pri šolanju vsakodnevno srečuje s predsodki, ki ne prihajajo le od dijakov, temveč tudi od učiteljev. Osnovna šola na Fužinah je bila njihova, ali kot je povedala pomočnica ravnateljice Karmen Tič - vsi otroci so naši in med njimi ni nobenih razlik. Tudi po učnem uspehu so nad slovenskim povprečjem, otroci pa so odprti in pripravljeni pomagati.
Dr. Sandra Bašić Hrvatin je poudarila, da so 'čefurji' diskriminirana skupina zaradi lastnosti, na katere ne morejo vplivati in je zato boj proti diskriminaciji pomembno politično vprašanje, ja pa tudi odgovornost vseh nas, da to preprečujemo. Vsi imamo temeljne človekove pravice. Prav tako so udeleženci ugotavljali, da je vse diskriminirane skupine potrebno opolnomočiti in bi pogosto zanje rešitev ekonomskih problemov pomenila tudi rešitev mnogih drugih težav in prvi korak na poti od žrtev diskriminacije.
