Arhiv novic

  • 2010-12-01 11:37:52 - Ukinitev Informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji več

  • 2010-11-30 09:20:06 - Novica: Svet Evrope z novo kampanjo proti spolnim zlorabam otrok več

  • 2010-11-24 11:11:52 - Novica: Več za zaščito otrok, žrtev spolnih zlorab več

Arhiv novic

Vse novice

Spolna zloraba Svoboden, da si to, kar si Vožnja pod vplivom drog Evropa je več, kot si misliš Natečaj Vsi smo otroci sveta Evropska konvencija o človekovih pravicah Wild Web Woods Spregovori proti diskriminaciji Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome! Tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo 60 let Sveta Evrope Ustavimo nasilje nad ženskami Trgovanje z ljudmi Vsi drugačni - vsi enakopravni Varšavski vrh Evropsko sodišče za človekove pravice Konvencije

»Sovražni govor – nedopustna kršitev človekovih pravic ali sprejemljiva svoboda izražanja?«

04.03.2009, Ljubljana

Spregovori proti diskriminaciji je aktualna kampanja Sveta Evrope, v okviru katere je danes Informacijski urad Sveta Evrope v RS pripravil javno razpravo »Sovražni govor - nedopustna kršitev človekovih pravic ali sprejemljiva svoboda izražanja?«. Razpravljalci so se strinjali, da je problem diskriminacije političen problem in da žrtve diskriminacije oz. žrtve sovražnega govora nimajo možnosti, da spregovorijo.

 

Skoraj polovica prebivalstva v nekaterih evropskih državah ima negativno mnenje o muslimanih, Judih, Romih in pripadnikih drugih etničnih skupin, je ena izmed glavnih ugotovitev evropske raziskave Pew Research Centra, objavljene septembra 2008. Evropo pretresa naraščajoča ksenofobična, rasistična in antisemitska ali protimuslimanska retorika, ki ni več izključna domena ekstremističnih političnih skupin in omogoča pogoje za razvoj diskriminacije, nadlegovanja in nasilnih napadov, ki so usmerjeni proti manjšinam.

»Na podlagi takšnih zaskrbljujočih ugotovitev je Svet Evrope v letošnjem letu začel z novo vseevropsko ozaveščevalno in izobraževalno kampanjo Spregovori proti diskriminaciji,  s katero nadaljuje svoja prizadevanja proti nestrpnosti. Kampanja je nadaljevanje uspešne mladinske kampanje Vsi drugačni - vsi enakopravni, pomembno pa dopolnjuje kampanjo Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome,« je v nagovoru povedala direktorica Informacijskega urada Sveta Evrope v RS mag. Kristina Plavšak Krajnc.

Napovedala je tudi serijo dogodkov, poimenovanih Prostori drugačnosti, kjer naj bi prisotne enkrat mesečno skozi ilustrativne predstavitve najbolj diskriminiranih skupin (priseljencev iz bivše Jugoslavije ali po domače »čefurjev«, Romov, muslimanov, beguncev, priseljencev iz afriških in drugih izvenevropskih držav) umeščali v »drugačnost« ter jih skozi strokovno vodeno diskusijo usmerjali v konstruktivni razmislek in konkreten pristop k strpnosti.

Na prvem dogodku je bolj liberalen pogled na sovražni govor predstavil dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik in avtor knjige »Svoboda izražanja« (2008), ki je izpostavil problem vsebine sovražnega govora, ki naj se omeji in prepreči. Dejal je, da »je v evropskem prostoru na podlagi praks Evropskega sodišča za človekove pravice postalo samoumevno, da države določene vrste izražanja enostavno prepovejo.«

Dr. Sandra Bašić Hrvatin, predstojnica oddelka za medijske študije na Fakulteti za humanistične študije Koper, pa je poudarila, da večino podob o drugih pridobimo iz množičnih medijev, zato je njihova vloga pri odpravljanju sovražnega govora in diskriminacije zelo pomembna. Prav tako lahko žrtvam diskriminacije omogočijo, da same povejo, kako diskriminacijo ali sovražni govor doživljajo.

Dogodek so s svojimi argumenti popestrili mladi debaterji Anna, Anja, Filip in Miha iz Za in proti, zavoda za kulturo dialoga, kot tudi mnogi prisotni. Tako je Boštjan Vernik Šetinc dobro povzel problem, s katerim se soočajo današnje družbe, ko je diskriminacijo izenačil z večglavim zmajem, s katerim se moramo bojevati na vseh frontah. Prav tako pa se prisotni strinjali, da je diskriminacija politično vprašanje, ki bi se je država morala lotiti celostno in ne prelagati odgovornosti na nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z najslabšimi posledicami diskriminacije. »Kultura vseh nas je, da četudi nas te zadeve ne prizadenejo, bi morali v javnem prostoru opozarjati , da je diskriminacija nesprejemljiva,« je prisotne h komunikacijski solidarnosti do depriviligiranih skupin pozvala Bašićeva.  

 

Vse novice