Arhiv novic

  • 2010-12-01 11:37:52 - Ukinitev Informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji več

  • 2010-11-30 09:20:06 - Novica: Svet Evrope z novo kampanjo proti spolnim zlorabam otrok več

  • 2010-11-24 11:11:52 - Novica: Več za zaščito otrok, žrtev spolnih zlorab več

Arhiv novic

Vse novice

Spolna zloraba Svoboden, da si to, kar si Vožnja pod vplivom drog Evropa je več, kot si misliš Natečaj Vsi smo otroci sveta Evropska konvencija o človekovih pravicah Wild Web Woods Spregovori proti diskriminaciji Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome! Tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo 60 let Sveta Evrope Ustavimo nasilje nad ženskami Trgovanje z ljudmi Vsi drugačni - vsi enakopravni Varšavski vrh Evropsko sodišče za človekove pravice Konvencije

»Evropa mora ostati območje brez smrtne kazni«

21.08.2006, Strasbourg

Stališče Komisarja za človekove pravice Sveta Evrope
Danes v Evropi ni smrtne kazni. Vse države članice Sveta Evrope so jo ukinile, bodisi formalno ali v praksi. To je velik napredek v boju za človekove pravice, ki ga moramo varovati pred tistimi, ki bi se radi vrnili v čase, ko se je izvajala usmrtitev.
Izvajanje smrtne kazni krši osnovno človekovo pravico – pravico do življenja ter prepoved mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja. Vsekakor, smrtna kazen nima prostora v civilizirani, demokratični družbi, ki temelji na vladavini prava. Je preprosto nezdružljiva z evropskimi vrednotami, kar je v odgovor na mnenje poljskega predsednika o smrtni kazni nedavno potrdila tudi Evropska komisija.
To ni le stališče organizacij, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami. Med državami članicami Sveta Evrope je bilo doseženo soglasje o smrtni kazni. Protokol št. 6 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki ukinja smrtno kazen v mirnem času, so ratificirale vse države članice Sveta Evrope, razen Ruske federacije, ki je Protokol podpisala, ne pa tudi ratificirala, vendar od leta 1996 ne izvaja smrtne kazni). Protokol št. 13 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah o odpravi smrtne kazni tako v miru kot med vojno, je podpisalo 44 od 46. držav članic (podpisali ga nista Ruska federacija in Azerbajdžan) ter ratificiralo 36 držav (države, ki Protokola niso ratificirale so: Albanija, Armenija, Francija, Italija, Latvija, Moldavija, Poljska in Španija).
Drugi stavek v prvem odstavku 2. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah še vedno predvideva smrtno kazen (»Nikomur ne sme biti življenje namerno odvzeto, razen ob izvršitvi sodbe, s katero je sodišče koga spoznalo za krivega za kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana smrtna kazen.«). Menim, da oba Protokola in njuna široka podpora dokazujeta, da je ta stavek sedaj preteklost. To se kaže tudi v tem, da je danes ukinitev smrtne kazni predpogoj za članstvo v Svetu Evrope. Brez dvoma lahko trdimo, da smrtna kazen ni več sprejemljiva na našem kontinentu. 
 
Za ukinitev smrtne kazni se ne zavzemajo le  evropske države. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je za ukinitev smrtne kazni aktivna tudi pri lobiranju na Japonskem in v ZDA, saj imata obe državi status opazovalk v Svetu Evrope. Evropske vlade si v  okviru Združenih narodov prizadevajo za splošno ukinitev smrtne kazni in so že dosegle nekaj uspeha. Več kot polovica držav na svetu je do danes formalno ali v praksi ukinila smrtno kazen.
Kljub vsemu pa so številke, povezane s smrtno kaznijo, zaskrbljujoče. Poročilo Amnesty International navaja, da je bilo leta 2005 v 22. državah usmrčenih najmanj 2.148 ljudi in vsaj 5.186 ljudi iz 53. držav je bilo obsojenih na smrt. Prave številke so vsekakor višje, saj so uradne državne statistike težko dosegljive. V istem letu je bilo kar 94% vseh usmrtitev izvršenih  na Kitajskem, v Iranu, Saudski Arabiji in Združenih državah Amerike. Znanstvenim raziskavam nikoli ni uspelo dokazati, da je smrtna kazen bolj učinkovita pri zmanjševanju kriminala od drugih kazni. Odstotek nasilnih kriminalnih dejanj v državah, ki so ukinile smrtno kazen, se ne povečuje.    
Svetovni dan proti smrtni kazni bo četrtič potekal 10. oktobra 2006. Tema letošnjega dneva je »Smrtna kazen – poraz sodstva« in bo osvetlila poraze sistemov, ki izvršujejo smrtno kazen na osnovi rasne ali razredne pripadnosti. Vse dokler bo smrtna kazen obstajala, bo obstajala tudi možnost, da je usmrčena nedolžna oseba.
Spomniti se moramo, da noben pravni sistem ni brez napak. Od leta 1973 je bilo več kot 120 zapornikov v ZDA, že obsojenih na smrt, kasneje spoznanih za nedolžne in oproščenih. Študije v ZDA so pokazale, da so bili na smrt obsojeni in usmrčeni tudi nedolžni ljudje. Ko je izvršena, smrtna kazen ne more biti vzeta nazaj.
Za informiranje in večjo občutljivost javnosti o tej temi je potrebno storiti še veliko. Predvsem  je  potrebno izvajati izobraževalne dejavnosti in kampanje za ozaveščanje proti ponovni oživitvi smrtne kazni, predvsem za medije in širšo javnost.
Dokazati moramo, da ukinitev smrtne kazni prispeva k večjemu človekovemu  dostojanstvu ter postopni rasti človekovih pravic.
 
Thomas Hammarberg

Vse novice