17.11.2009, Ljubljana
V prostorih Mestne občine Ljubljana se je na seminarju Z globalnim učenjem do globalne solidarnosti: do državljanskih in medkultunih kompetenc že v šoli, ki ga je organizirala Platforma NVO za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč SLOGA s podporo Centra Sever Jug Sveta Evrope in Evropske komisije, zbralo preko 100 učiteljev in učiteljic, akademskih raziskovalecv in profesorjev, predstavnikov nevladnih organizacij in tudi vladnih institucij. Namen seminarja je bila razparava o vlkjučevanju globalnega učenja v formalne in neformalne oblike izobraževanja ter ozaveščanja javnosti.
Živimo v svetu, v katerem smo vedno bolj medsebojno povezani in soodvisni. Že zjutraj, ko spijemo kavo nabrano v Etipoiji in se oblečemo v srajco narejeno na Kitajskem, smo, ne da bi se zavedali, posredno stopili v stik z drugimi konci sveta. Ravno globalno učenje je tisto, ki nas spodbuja k razmišljanju o svetovni soodvisnosti, solidarnosti ter neenakostih tako na lokalnem kot globalnem nivoju. Kot je omenil uvodni govornik seminarja minister za šolstvo dr. Igor Lukšič, je v današnjem svetu ključno, da naše otroke seznanimo z najpomembnejšimi vrednotami kot so solidarnost, enakost, pravičnost, bratstvo, svoboda. Pri tem se je pomembno zavedati, da se svoboda posameznika ne konča, kjer se začne svoboda drugega, ampak se tam šele prične.
Udeleženci seminarja, tako predstavniki slovenskih šol, organizacij in institucij, kot tudi strokovnjaki iz Velike Britanije, Republike Češke, Norveške in medvladne institucije Center Sever Jug Sveta Evrope, so tekom dneva razpravljajli, kako pravzaprav razumeti globalno učenje in kako ga vključevati v slovenski kurikul. Udeleženci so se strinjali, da je globalno učenje koncept, katerega definicije vsekakor niso enotne. Vsak namreč izhaja iz lastnih vrednot in iz svojega zornega kota, ki ga pozna. Prav zato prihaja do različnih pogledov in definicij, a kljub temu se te med seboj prekrivajo in povezujejo.
Tako kot ni jasnega pogleda na globalno učenje, tudi ni jasne razmejitve med tem, čigavo področje v državi naj bo. Globalno učenje še vedno nekako visi med izobraževanjem, ki je v pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport na eni strani in mednarodno razvojno pomočjo, ki je v pristojnosti Ministrstva za zunanje zadeve.
Skozi različne predstavitve je bilo izpostavljeno, da bi moralo biti globalno učenje vključeno v kurikulum kot horizontalna dimenzija, ki bo vključena v pridobivanje znanja. Rezultati raziskav kažejo, da so ti osveščeni predvsem o okoljski in ekonomski trajnosti, manj pa o družbeni trajnosti. Eko šola, UNESCO šola in podobni programi so uspešni in temeljijo na vrednotah, ki so tudi del globalnega učenja. Problem pa je, kadar se te aktivnosti izvajajo kot dodatna aktivnost za nabiranje točk, ne pa kot celostni pristop.
Čeprav Slovenijo na področju globalnega učenja čaka še mnogo izzivov in s tem tudi veliko dela, so ravno udeleženci seminarja, prihajajoč iz različnih strokovnih področij kot tudi koncev Slovenije in celo Evrope, pokazali, da to vsekakor ni tema, ki jo lahko odpravimo z zamahom roke, temveč da je ključno področje, ki lahko zagotovi trajnostni razvoj ter pravičnejši svet, temelječ na enakopravnosti, solidarnosti in družbeni vlkjučenosti. In pri tem, imamo kjučno vlogo vsi, tako posamezniki, kot tudi šole, univerze, nevaldne organizacije, in seveda, vladne institucije.
Predstavitve govorcev najdete v priponkah na http://www.tuditi.si/.
