Arhiv novic

  • 2010-12-01 11:37:52 - Ukinitev Informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji več

  • 2010-11-30 09:20:06 - Novica: Svet Evrope z novo kampanjo proti spolnim zlorabam otrok več

  • 2010-11-24 11:11:52 - Novica: Več za zaščito otrok, žrtev spolnih zlorab več

Arhiv novic

Vse novice

Spolna zloraba Svoboden, da si to, kar si Vožnja pod vplivom drog Evropa je več, kot si misliš Natečaj Vsi smo otroci sveta Evropska konvencija o človekovih pravicah Wild Web Woods Spregovori proti diskriminaciji Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome! Tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo 60 let Sveta Evrope Ustavimo nasilje nad ženskami Trgovanje z ljudmi Vsi drugačni - vsi enakopravni Varšavski vrh Evropsko sodišče za človekove pravice Konvencije

Novica:Za uresničevanje Konvencije morajo redno skrbeti države oz. nacionalna sodišča

09.03.2010, Ljubljana

 Evropska konvencija o temeljnih pravicah in svoboščinah iz leta 1950 predstavlja osrednji steber delovanja Sveta Evrope na področju spoštovanja in varstva človekovih pravic za več kot 800 milijonov prebivalcev v 47. državah članicah. »Ob letošnji 60. letnici Konvencije sta Svet Evrope in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) na zgodovinski prelomnici,« je na okrogli mizi o prihodnosti Sveta Evrope in ESČP uvodoma poudarila direktorica Informacijskega urada Sveta Evrope mag. Kristina Plavšak Krajnc.

Sodišče, ki se sooča s 120.000 nerešenimi problemi, in sama organizacija, ki se mora trdneje umestiti v evropski politični prostor, sta pred izzivi, k reševanju katerih bodo morale aktivneje pristopiti države članice.

»Dva oblaka na mednarodnem nebu nad Evropskim sodiščem, ki bi se lahko spremenila v nevihto, sta rešena,« je dr. Ciril Ribičič slikovito opisal  položaj sodišča. »Protokol št. 14 so ratificirale vse države članice, z Lizbonsko pogodbo pa je konec tudi obotavljanja Evropske unije s pristopom k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Ostaja le še velika obremenjenost sodišča.« Razložil je, da je v Interlakenski deklaraciji, ki so jo pravosodni ministri sprejeli februarja letos, dobro zapisano, kaj je za razbremenitev sodišča potrebo narediti takoj, meni pa, da bodo potrebne še bolj radikalne reforme. »Razbremenitev bo mogoča le, če bo Sodišče resnično postalo subsidirana instanca, ki izjemoma posreduje, saj morajo za uresničevanje Konvencije redno skrbeti države oz. sodišča sama,« je še dodal.

Dr. Milan Brglez s Fakultete za družbene vede je poudaril, da danes hkrati živimo v več pravnih redih in da si ESČP in Sodišče Evropskih skupnosti nista kompetitivna, saj se ESČP večkrat sklicuje na pravni red EU. Tudi Brglez je pozdravil pristop EU k EKČP, saj bomo tako znotraj evropskega pravnega reda dobili nova pravna sredstva.  

Damjan Bergant z zunanjega ministrstva, ki je vodil projektno skupino za predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope, je izpostavil prizadevanja Slovenije za ratifikacijo 14. protokola s strani Rusije kot tudi t. i. Blejsko razpravo v okviru slovenskega predsedovanja SE, kjer so bila pripravljena priporočila, vključena v končno besedilo Interlakenske deklaracije. Prav tako je pojasnil, da je Slovenija premajhna, da bi zaobjela vse, s čimer se Svet Evrope ukvarja, da pa kredibilno deluje na področjih, ki so zanjo pomembna (otrokove in manjšinske pravice, regionalna politika na Balkanu, Kosovu, Belorusiji in Kavkazu idr.).

Ob zaključku so se prisotni strinjali, da je za učinkovito razbremenitev Evropskega sodišča za človekove pravice pomembno negovati kulturo človekovih pravic, prek vsestranskega ozaveščanja in izobraževanja, predvsem v nacionalnih in lokalnih okvirih. Za te naloge pa je po njihovem mnenju v Sloveniji potrebna vzpostavitev neodvisne nacionalne institucije za analitsko in promocijsko delovanje na področju varovanja človekovih pravic.    

Vse novice