Arhiv novic

  • 2010-12-01 11:37:52 - Ukinitev Informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji več

  • 2010-11-30 09:20:06 - Novica: Svet Evrope z novo kampanjo proti spolnim zlorabam otrok več

  • 2010-11-24 11:11:52 - Novica: Več za zaščito otrok, žrtev spolnih zlorab več

Arhiv novic

Vse novice

Spolna zloraba Svoboden, da si to, kar si Vožnja pod vplivom drog Evropa je več, kot si misliš Natečaj Vsi smo otroci sveta Evropska konvencija o človekovih pravicah Wild Web Woods Spregovori proti diskriminaciji Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome! Tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo 60 let Sveta Evrope Ustavimo nasilje nad ženskami Trgovanje z ljudmi Vsi drugačni - vsi enakopravni Varšavski vrh Evropsko sodišče za človekove pravice Konvencije

Muslimani odkrito proti islamofobiji

20.05.2009, Koper

Na javni razpravi Slovenski muslimani ali muslimanski Slovenci?, Izzivi preoblikovanja evropske javnosti in nacionalnih kultur so muslimanke in muslimani odkrito razbijali predsodke in s svojimi lastnimi zgodbami približali vero, ki je v prvi vrsti miroljubna in v okviru katere se posamezniki sami odločajo, ali se držijo vseh predpisanih načel. Razprava v okviru kampanje Sveta Evrope »Spregovori proti diskriminaciji« je potekala 19. maja 2009 v Kopru na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.

»Ko se govori o muslimanih, se najbolj pogosto govori o vprašanju mošeje in o zakrivanju,« je uvodoma povedala dr. Ksenija Horvat Vidmar s Filozofske fakultete. Menila je, da bo brez izobraževanja in spoznavanja drugačnosti in drugačnih nezmožnost sobivanja dveh kultur v tem družbenem prostoru še vedno realnost, čeprav je zgodovinsko dejstvo, da je Evropa prostor kulturnega stika.

V Evropi živi okoli 13, 5 milijona muslimanov, kar je približno 3,5 odstotka prebivalstva in islam kot religija je na drugem mestu.

O svoji poti integracije v slovensko družbo, ki je po njenih besedah uspešna, ne glede ne dejstvo, da je zakrita muslimanka, je odločno spregovorila Faila Pašić Bišić. Povedala je, da ji je bila v Sloveniji svoboda kratena, da je bila pri 24. letih uvrščena v kategorijo težje zaposljivih ljudi. Poudarila je, da mora biti integracija dvostranski proces in da je odgovornost muslimanov, da se v družbo integrirajo. Sama se je hitro naučila jezika, se kasneje tudi zaposlila in s tem prispevala k družbi. A je svoje poslanstvo našla tudi v tem, da večinskemu prebivalstvu približa muslimane in njihovo vero. Ugotovila je, da je pogosto prav njena ruta tista, ki sproži dialog. Prepričana je, da je podoba pokritih muslimank v medijih sterotipizirana. Sama se je odločila, da nosi ruto in je le tako lahko ostala dosledna sama sebi.

Dr. Beatriz Tomšič Čerkez s Pedagoške fakultete je prisotne opozorila na vizualen svet in skozi serijo fotografij, ki prikazujejo cerkve in mošeje po celem svetu, izzvala prisotne, da razmislijo, kako se povezujeta stereotip podobe in stereotip kulture.  Jasno je namreč prikazala, da je lahko prav cerkvica s slovenskega podeželja arhitekturni približek mošeje iz arabskega sveta.

Sami Al-Daghistani, ki je po materi Slovenec in po očetu Iračan, in se s predsodki Slovencev sooča že od malih nog, je tujec v lastni domovini prav zaradi percepcije drugih. Pogosto je lahko ugotavljal, da je zaželen musliman tisti, ki je čim bolj zahodnjaški, ki je čim manj drugačen, ki se poistoveti s svojim novim kulturnim in geografskim ozadjem - tisti, ki se asimilira. Poudaril je, da muslimanska vera nosi izjemno negativno konotacijo in da se ljudje ne bi smeli zanašati le na medijsko poročanje. Kot dober primer je navedel besedo džihad, ki nikakor ne pomeni svete vojne, ampak le oseben boj, prizadevanje v službi dobrega.

O svojem boju je spregovorila tudi Emina Hadžić iz Zavoda Krog, ki se je rodila v Sloveniji in ne more razumeti, kako lahko slovenske oblasti pripravljajo politike za integracijo 2. ali 3. generacije prišlekov iz Bosne in Hercegovine. »Mi smo se rodili tukaj in smo integrirani«, je opomnila. Spregovorila je tudi o težavah, ki jim ima slovenska muslimanska skupnost pri iskanju prostora na nacionalni televiziji in poudarila: »Kako naj nas spoznajo, če nismo v medijih?«.

Zanimivo razpravo je zaključila direktorica Informacijskega urada sveta Evrope v RS mag. Kristina Plavšak Krajnc: »Z diskriminacijo, nestrpnostjo, sovraštvom, ignoranco se ničesar ne naučimo. Bogatimo se lahko z radovednostjo, odkrivanjem, spoznavanjem ... In vsi mi imamo odgovornost, da damo svoj glas za tiste, ki jim je to onemogočeno, ki so jim kratene človekove pravice.«

 

 

 

Vse novice