COE
Konvencije
194 Protokol št. 14 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki spreminja nadzorni sistem konvencije
Strasbourg,
13.05.2004
Podpis: 13.05.2004
Ratifikacija: 29.06.2005
Veljavnost: /
ang
fra
Preambula
Države članice Sveta Evrope, podpisnice tega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisani 4. novembra 1950 v Rimu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), so se
ob upoštevanju resolucije št. 1 in deklaracije, sprejetih na Evropski ministrski konferenci o človekovih pravicah 3. in 4. novembra 2000 v Rimu;
ob upoštevanju deklaracij, ki jih je sprejel Odbor ministrov 8. novembra 2001, 7. novembra 2002 in 15. maja 2003 na svojem 109., 111. oziroma 112. zasedanju;
ob upoštevanju mnenja št. 251 (2004), ki ga je 28. aprila 2004 sprejela Parlamentarna skupščina Sveta Evrope;
glede na nujnost spremembe nekaterih določb Konvencije, da se ohrani in izboljša dolgoročna učinkovitost nadzornega sistema, zlasti zaradi nenehnega naraščanja delovne obremenitve Evropskega sodišča za človekove pravice in Odbora ministrov Sveta Evrope;
še zlasti glede na potrebo, da se zagotovi, da ima Sodišče še naprej glavno vlogo pri varstvu človekovih pravic v Evropi,
dogovorile:
1. člen
Drugi odstavek 22. člena Konvencije se črta.
2. člen
23. člen Konvencije se spremeni tako, da se glasi:
»23. člen - Trajanje mandata in razrešitev
1. Sodniki so izvoljeni za dobo devetih let. Ne morejo biti ponovno izvoljeni.
2. Sodnikom poteče mandat, ko dopolnijo 70 let.
3. Sodniki opravljajo svojo funkcijo, dokler niso zamenjani. Vendar pa še naprej obravnavajo zadeve, ki jih že imajo v obravnavi.
4. Noben sodnik ne more biti razrešen, razen če drugi sodniki z dvotretjinsko večino ne odločijo, da sodnik ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev.«
3. člen
24. člen Konvencije se črta.
4. člen
25. člen Konvencije postane 24. člen, njegovo besedilo pa se spremeni tako, da se glasi:
»24. člen - Sodna pisarna in poročevalci
1. Sodišče ima sodno pisarno, katere naloge in organizacijo določa poslovnik Sodišča.
2. Kadar Sodišče odloča kot sodnik posameznik, mu pomagajo poročevalci, ki delujejo pod vodstvom predsednika Sodišča. So del sodne pisarne Sodišča.«
5. člen
26. člen Konvencije postane 25. člen (»Plenum sodišča«), njegovo besedilo pa se spremeni:
1. Vejica na koncu točke d se zamenja s podpičjem in beseda »in« se črta.
2. Pika na koncu točke e se zamenja s podpičjem.
3. Doda se nova točka f, ki se glasi:
»f. predloži zahtevo po drugem odstavku 26. člena.«
6. člen
27. člen Konvencije postane 26. člen, njegovo besedilo pa se spremeni tako, da se glasi:
»26. člen - Sodnik posameznik, odbori, senati in veliki senat
1. Sodišče o zadevah, ki so mu predložene, odloča kot sodnik posameznik, v odborih treh sodnikov, senatih sedmih sodnikov in velikem senatu sedemnajstih sodnikov. Senati Sodišča ustanovijo odbore za določeno obdobje.
2. Na zahtevo plenuma sodišča lahko Odbor ministrov s soglasno odločitvijo in za določen čas zmanjša število sodnikov senatov na pet.
3. Kadar sodnik odloča kot sodnik posameznik, ne sme obravnavati nobene zahteve za obravnavo proti visoki pogodbenici, za katero je bil ta sodnik izvoljen.
4. Sodnik, izvoljen za zadevno visoko pogodbenico, odloča kot član senata in velikega senata po uradni dolžnosti. Če ga ni ali ta sodnik ne more odločati, namesto njega kot sodnik odloča oseba, ki jo izbere predsednik Sodišča s seznama, ki ga vnaprej predloži ta pogodbenica.
5. Veliki senat vključuje tudi predsednika Sodišča, podpredsednike, predsednike senatov in druge sodnike, izbrane v skladu s poslovnikom Sodišča. Kadar je zadeva predložena velikemu senatu v skladu s 43. členom, v velikem senatu ne sme zasedati noben sodnik iz senata, ki je izrekel sodbo, razen predsednika senata in sodnika, ki je zasedal v imenu zadevne visoke pogodbenice.«
7. člen
V Konvenciji se za novim 26. členom doda nov 27. člen, ki se glasi:
27. člen - Pristojnost sodnikov posameznikov
1. Sodnik posameznik lahko odloči, da posamezna zahteva za obravnavo, predložena v skladu s 34. členom, ni sprejemljiva za obravnavo ali jo črta s seznama zadev Sodišča, če se ta odločitev lahko sprejme brez dodatne presoje.
2. Odločitev je dokončna.
3. Če sodnik posameznik ne odloči, da zahteva za obravnavo ni sprejemljiva za obravnavo ali je ne črta, jo predloži odboru ali senatu v nadaljnjo presojo.«
8. člen
28. člen Konvencije se spremeni tako, da se glasi:
»28. člen - Pristojnost odborov
1. Odbor lahko glede zahteve za obravnavo, predložene v skladu s 34. členom, soglasno:
a. odloči, da ni sprejemljiva za obravnavo ali jo črta s seznama zadev, kadar se taka odločitev lahko sprejme brez nadaljnje presoje, ali
b. odloči, da je sprejemljiva za obravnavo in hkrati izda sodbo o zadevi sami, če je temeljno vprašanje v tej zadevi, ki se nanaša na razlago ali uporabo Konvencije ali njenih protokolov, že del uveljavljene sodne prakse Sodišča.
2. Odločitve in sodbe iz prvega odstavka so dokončne.
3. Kadar sodnik, izvoljen za zadevno visoko pogodbenico, ni član odbora, ga lahko odbor v kateri koli fazi postopka povabi, da zasede mesto enega od članov odbora ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov, vključno s tem, ali je ta pogodbenica izpodbijala uporabo postopka iz točke b prvega odstavka.«
9. člen
29. člen Konvencije se spremeni:
1. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Kadar se ne sprejme odločitev v skladu s 27. ali 28. členom ali ne izda sodba v skladu z 28. členom, senat odloči o sprejemljivosti za obravnavo in vsebini posameznih zahtev za obravnavo, predloženih v skladu s 34. členom. Odločitev o sprejemljivosti za obravnavo se lahko sprejme ločeno.«
2. Na koncu drugega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Odločitev o sprejemljivosti za obravnavo se sprejme ločeno, razen če Sodišče v izjemnih primerih ne odloči drugače.«
3. Tretji odstavek se črta.
10. člen
31. člen Konvencije se spremeni:
1. Na koncu točke a se črta beseda »in«.
2. Točka b postane točka c in doda se nova točka b, ki se glasi:
»odloča o vprašanjih, ki jih je Sodišču v skladu s četrtim odstavkom 46. člena predložil Odbor ministrov, in«.
11. člen
32. člen Konvencije se spremeni:
Na koncu prvega odstavka se za številko 34 dodata vejica in številka 46.
12. člen
Tretji odstavek 35. člena Konvencije se spremeni tako, da se glasi:
»3. Sodišče odloči, da posamezna zahteva za obravnavo, predložena v skladu s 34. členom, ni sprejemljiva za obravnavo, če meni:
a. da ni v skladu z določbami konvencije ali njenih protokolov, da je očitno neutemeljena ali da pomeni zlorabo pravice do posamezne zahteve za obravnavo, ali
b. da za vlagatelja ni nastal znatno neugodnejši položaj, razen če spoštovanje človekovih pravic, opredeljenih v Konvenciji in njenih protokolih, ne zahteva obravnave vsebine zahteve in če na tej podlagi ni mogoče zavrniti nobene zadeve, ki je ni že prej ustrezno obravnavalo domače sodišče.«
13. člen
Na koncu 36. člena Konvencije se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»3. Komisar za človekove pravice Sveta Evrope lahko k vsem zadevam, ki jih obravnava senat ali veliki senat, predloži pisne pripombe in sodeluje na obravnavah.«
14. člen
38. člen Konvencije se spremeni tako, da se glasi:
»38. člen - Obravnava zadeve
Sodišče obravnava zadevo skupaj s predstavniki strank in po potrebi izvede preiskavo, zadevne visoke pogodbenice pa zagotovijo vse potrebno za njeno učinkovito izvedbo.«
15. člen
39. člen Konvencije se spremeni tako, da se glasi:
»39. člen - Prijateljske poravnave
1. Sodišče lahko v kateri koli fazi postopka izrazi pripravljenost, da je na voljo zadevnim strankam, da dosežejo prijateljsko poravnavo v zadevi na podlagi spoštovanja človekovih pravic, opredeljenih v konvenciji in njenih protokolih.
2. Postopki, ki se vodijo v skladu s prvim odstavkom, so zaupni.
3. Če je dosežena prijateljska poravnava, Sodišče zadevo črta s svojega seznama z odločbo, ki je omejena na kratko navedbo dejstev in dosežene rešitve.
4. Odločba se pošlje Odboru ministrov, ki nadzira izvajanje določil prijateljske poravnave, navedene v odločbi.«
16. člen
46. člen Konvencije se spremeni tako, da se glasi:
»46. člen - Zavezujoča narava in izvrševanje sodb
1. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo spoštovale končno sodbo Sodišča v vsaki zadevi, v kateri so stranke postopka.
2. Končna sodba Sodišča se pošlje Odboru ministrov, ki nadzoruje njeno izvršitev.
3. Če Odbor ministrov meni, da nadziranje izvršitve končne sodbe ovirajo težave pri razlagi sodbe, lahko zadevo predloži Sodišču, da se izreče o razlagi. Za odločitev o predložitvi je potrebna dvotretjinska večina glasov predstavnikov, upravičenih do sedeža v odboru.
4. Če Odbor ministrov meni, da visoka pogodbenica zavrača spoštovanje končne sodbe v zadevi, v kateri je stranka, lahko po tem, ko ji je bilo vročeno uradno obvestilo in z odločitvijo, sprejeto z dvotretjinsko večino glasov predstavnikov, upravičenih do sedeža v odboru, Sodišču predloži vprašanje, ali pogodbenica ni izpolnila svoje obveznosti iz prvega odstavka.
5. Če sodišče ugotovi kršitev prvega odstavka, zadevo predloži Odboru ministrov, ki odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Če sodišče ne ugotovi kršitve prvega odstavka, zadevo predloži Odboru ministrov, ki konča obravnavo zadeve.
17. člen
59. člen Konvencije se spremeni:
1. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»2. Evropska unija lahko pristopi h Konvenciji.«
2. Drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti oziroma peti odstavek.
Končne in prehodne določbe
18. člen
1. Protokol je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope podpisnicam konvencije, ki lahko izrazijo svoje soglasje, da jih zavezuje
a. podpis brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali
b. podpis s pridržkom ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev.
2. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
19. člen
Protokol začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev od dneva, ko so vse pogodbenice Konvencije izrazile soglasje, da jih protokol zavezuje v skladu z določbami 18. člena.
20. člen
1. Od dneva začetka veljavnosti protokola se njegove določbe uporabljajo za vse zahteve, ki jih Sodišče obravnava, ter za vse sodbe, katerih izvršitev nadzira Odbor ministrov.
2. Novo merilo sprejemljivosti za obravnavo, ki se z 12. členom protokola doda točki b tretjega odstavka 35. člena Konvencije, se ne uporablja za zahteve, ki so bile sprejete v obravnavo že pred začetkom veljavnosti protokola. V dveh letih po začetku veljavnosti protokola lahko novo merilo sprejemljivosti uporabljajo le senati in veliki senat Sodišča.
21. člen
Mandat sodnikov, ki na dan začetka veljavnosti tega protokola opravljajo svoj prvi mandat, se ipso iure podaljša, tako da v celoti traja devet let. Drugi sodniki končajo svoj mandat, ki se ipso iure podaljša za dve leti.
22. člen
Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti države članice Sveta Evrope o:
a. vsakem podpisu,
b. deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi,
c. datumu začetka veljavnosti tega protokola v skladu z 19. členom in
d. vsakem drugem dejanju, uradnem obvestilu ali sporočilu v zvezi s tem protokolom.
V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.
Sestavljeno v Strasbourgu 13. maja 2004 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni v enem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjeno kopijo vsaki državi članici Sveta Evrope.