Kampanja Sveta Evropa za boj proti trgovanju z ljudmi se je začela leta 2006. Njen cilj je med vladami, parlamentarci, nevladnimi organizacijami in civilno družbo krepiti zavedanje o obsežnosti problema trgovanja z ljudmi v današnji Evropi. Kampanja bo osvetlila različne ukrepe za preprečevanje te nove oblike suženjstva, ukrepe za varovanje človekovih pravic žrtev in za kazenskopravni pregon trgovcev z ljudmi in njihovimi pomagači. Cilj kampanje je tudi spodbuditi države k podpisu in ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi, da bi lahko čim prej stopila v veljavo.
Vsako leto postane na tisoče žensk, otrok in moških žrtev trgovanja z namenom spolne ali drugačne zlorabe, tako znotraj kot izven državnih meja. Ta pojav je dosegel že takšne okvire, da ga odkrito lahko imenujemo sodobna oblika suženjstva.
Odbor za boj proti trgovini z ljudmi je sestavil Evropsko konvencijo o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Na voljo za podpis je bila dana 16. maja 2005 v Varšavi. Konvencija predstavlja praktično orodje mednarodnega sodelovanja, ki ima namen zaščititi žrtve trgovanja in spoštovati človekove pravice. Vzpostavlja ustrezno ravnovesje med zaščito človekovih pravic in pregonom trgovcev. Konvencija gradi na dosežkih Organizacije združenih narodov na tem področju, upoštevajoč evropski kontekst.
Svet Evrope je organizacija, katere temeljna skrb je varovanje in zaščita človekovih pravic. Med 47. državami članicami Sveta Evrope so države, iz katerih žrtve prihajajo, države preko katerih trgovanje poteka in države, ki so končni cilj trgovine z ljudmi. Zato je Svet Evrope tista organizacija, ki zagotavlja, da njegove članice sprejemejo ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi ter posebno pozornost namenjajo varovanju pravic žrtev trgovanja.
Za obisk spletne strani Sveta Evrope o trgovanju z ljudmi kliknite tukaj
»Trgovina z ljudmi pomeni kršitev človekovih pravic in napad na človekovo dostojanstvo in integriteto ter posledično lahko tudi suženjstvo žrtev.« Vzeto iz preambule Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi
V Evropi trgovina z ljudmi predstavlja velik problem. Žrtev tovrstne trgovine je vsako leto več, predvsem spolno izkoriščanih (43 %), mnoge tudi opravljajo slabo plačano ali nezakonito delo na kmetijah ter težaška dela v delavnicah in zasebnih gospodinjstvih (32 %). Mednarodna organizacija dela (ILO) ocenjuje, da je takšnih ljudi več kot 2,45 milijona, med njimi največ žensk in otrok.
Ker so žrtve ujetnice oziroma ujetniki, gre za sodobno obliko nekdanje trgovine s sužnji. Ljudje so obravnavani kot blago, ki se za prisilno delo lahko kupuje in prodaja, navadno v spolni industriji, pa tudi na primer v kmetijstvu, prijavljenih ali neprijavljenih delavnicah, v katerih težaška dela opravljajo za borno plačilo ali popolnoma zastonj. Večina odkritih žrtev tovrstne trgovine je žensk, včasih so žrtve trgovine z ljudmi tudi moški. Poleg tega so mnoge žrtve mladi, včasih otroci. Vsi si brezupno prizadevajo za skromno preživetje, a njihovo življenje uničujeta izkoriščanje in pohlep.
Poglavitna skrb Sveta Evrope je zagotavljanje in varovanje človekovih pravic vsem 800 milijonom državljank in državljanov, ne glede na spol, raso, poreklo, barvo ko-že ali veroizpoved. Te temeljne vrednote spodkopava trgovina z ljudmi in zato se je Svet Evrope zavezal, da se bo boril proti njej. Kot vseevropska organizacija je pravo mesto za boj proti vsem oblikam trgovine z ljudmi in za varstvo njenih žrtev - mnoge med njenimi 47. članicami so države, iz katerih prihajajo žrtve, druge so tranzitne države ali končni cilj žrtev.
Svet Evrope se že od poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja aktivno vključuje v boj proti trgovini z ljudmi. Trgovina z ljudmi zadeva vrsto vprašanj, s katerimi se ukvarja Svet Evrope, kot so spolno izkoriščanje žensk in otrok, varstvo žensk pred nasiljem, organiziran kriminal in migracija. Svet Evrope je na tem področju sprejel različne pobude: med drugim je oblikoval ustrezne pravne dokumente, zasnoval strategije, vodil raziskave, se vključeval v pravno in strokovno sodelovanje ter izvajal nadzor.
Svet Evrope je ocenil, da je potrebno zasnovati pravno zavezujoč dokument, ki bo presegel priporočila in posebne ukrepe. 3. maja 2005 je Odbor ministrov sprejel Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Konvencija je bila dana v podpis 16. maja 2005 v Varšavi, na tretjem vrhunskem zasedanju predsednic in predsednikov držav in vlad držav članic Sveta Evrope. Poudarili so, da je nova konvencija pomemben korak v boju proti trgovini z ljudmi.
Trgovina z ljudmi kot svetovni pojav lahko poteka na nacionalni ali nadnacionalni ravni. Pogosto je povezana z organiziranim kriminalom, za katerega predstavlja eno najbolj donosnih dejavnosti. V Evropi se je potrebno proti trgovini z ljudmi boriti enako odločno kot proti drogam in pranju denarja. Po nekaterih ocenah je trgovina z ljudmi tretja najdonosnejša nedovoljena dejavnost na svetu, takoj za trgovino z orožjem in mamili.
Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki (Palermski protokol), ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, je postavil temelj za mednarodno ukrepanje proti trgovini z ljudmi. Konvencija Sveta Evrope, katere izhodišče so Palermski protokol in drugi mednarodni pravni dokumenti s področja boja proti trgovini z ljudmi, si prizadeva okrepiti varstvo, ki ga zagotavljajo ti dokumenti in zvišati v njih določene standarde.
Vse večja zaskrbljenost zaradi trgovine z ljudmi je spodbudila k ukrepanju tudi mednarodne agencije, kot so Interpol, Mednarodna organizacija dela (ILO), Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), v pomoč žrtvam pa delujejo mnoge nevladne organizacije.
V Evropski uniji urejata nekatera vprašanja v zvezi s trgovino z ljudmi Okvirni sklep Sveta z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovanju z ljudmi in Direktiva Sveta z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi, in ki sodelujejo s pristojnimi organi.
Svet Evrope je primerno mesto za boj proti vsem vidikom trgovine z ljudmi, saj državam porekla, tranzita in končnega cilja žrtev trgovine z ljudmi omogoča, da se dogovorijo o skupni, za vse zavezujoči politiki. Veljavna mednarodna besedila niso dovolj zavezujoča ali pa upoštevajo samo »en vidik« problema.
Večji pomen Konvencije Sveta Evrope je predvsem v potrditvi, da je trgovina z ljudmi kršenje človekovih pravic, človekovega dostojanstva in integritete. Zato je potrebna večja zaščita vseh njenih žrtev. Besedilo Konvencije vključuje tudi vse oblike trgovine in vzpostavlja mehanizem spremljanja, da bi tako državam zagotovila učinkovito izvajanje njenih določb.
Konvencija je celovita pogodba, katere cilji so:
Konvencija se nanaša na:
Konvencija Sveta Evrope opredeljuje pojem trgovine z ljudmi kot:
Trgovina z ljudmi ima veliko oblik, sega na različna področja in vpliva na številne družbene sloje. Glede na naravo tega pojava morajo biti dejavnosti boja proti trgovini z ljudmi dobro usklajene, da bodo učinkovite. Zato je treba v vsaki državi sprejeti ukrepe za vzpostavitev ali krepitev usklajenega sodelovanja med različnimi organi, odgovornimi za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej.
Med najpomembnejšimi ukrepi za preprečevanje trgovine z ljudmi so obveščanje, ozaveščanje in izobraževanje oseb, ki bi lahko postale žrtve trgovine z ljudmi, in dejavnosti, namenjene odvračanju »uporabnikov«. Med ukrepe za preprečevanje trgovine z ljudmi sodijo tudi nadzor na mejah in ukrepi za zagotavljanje veljavnosti potnih ali osebnih dokumentov.
Civilna družba ima pri preprečevanju trgovine z ljudmi in zaščiti žrtev pomembno vlogo. Zato Konvencija Sveta Evrope spodbuja sodelovanje med organi oblasti, nevladnimi organizacijami in civilno družbo.
Identifikacija žrtev
Konvencija Sveta Evrope poudarja, da je treba žrtve trgovine z ljudmi prepoznati kot žrtve in se tako izogniti, da bi jih policija in organi oblasti obravnavali kot nezakonite priseljence ali kriminalce. Če žrtev trgovine z ljudmi ni prepoznana, to lahko pomeni, da ji ne bodo priznane njene/njegove temeljne pravice. Med postopkom identifikacije taka oseba ne sme biti odstranjena z območja države.
Konvencija ima posebne določbe za otroke (osebe mlajše od 18 let), ki so še bolj ranljivi. Potrebujejo posebno zastopanje, za ugotavljanje identitete in državljanstva otroka bi morali biti izpeljani vsi potrebni ukrepi. Po najboljših močeh si je potrebno prizadevati, da se najde otrokova družina, če je to v njegovo korist.
Varstvo zasebnega življenja
Varstvo zasebnosti in osebnih podatkov žrtev sta bistveni tako za telesno zaščito žrtev pred nevarnostjo s strani trgovcev z ljudmi, kot tudi za ohranitev njihove možnosti za ponovno vključitev v družbo.
Pomoč žrtvam
žrtvam trgovine z ljudmi je treba zagotoviti pomoč pri telesnem in psihološkem okrevanju in podporo pri njihovem ponovnem vključevanju v družbo. Zdravstvena oskrba, svetovanje in obveščanje ter primerna nastanitev so le nekateri ukrepi, ki jih je treba zagotoviti. žrtve bi morale prejeti tudi odškodnino za škodo, ki so jo utrpele.
Obdobje okrevanja in razmisleka ter dovoljenje za prebivanje
Žrtve imajo pravico do najmanj 30-dnevnega okrevanja, da si opomorejo in se znebijo vpliva trgovcev ter premislijo ali bodo sodelovale s pristojnimi organi. Dobijo lahko začasno dovoljenje za bivanje z možnostjo podaljšanja, če je to potrebno zaradi njihovega osebnega stanja, ali če morajo ostati v državi zaradi sodelovanja pri preiskavi ali v kazenskem postopku.
Vrnitev v domovino
Država, katere državljan je žrtev trgovine z ljudmi ali v kateri je imela pravico do stalnega bivanja, mora sprejeti vrnitev take osebe in pri tem ustrezno upoštevati njene pravice, varnost in dostojanstvo. Kadar ena država vrne tako osebo drugi državi, mora pri tem upoštevati njene pravice, varnost in dostojanstvo.
Za preprečevanje ponovne vrnitve teh oseb med žrtve trgovine z ljudmi naj bi pri programih vračanja v domovino sodelovale nevladne organizacije.
Kazenski pregon trgovcev z ljudmi in njihovih pomagačev
V skladu s Konvencijo Sveta Evrope se trgovina z ljudmi šteje za kaznivo dejanje. Zato bodo trgovci in njihovi pomagači kazensko preganjani. Konvencija predvideva tudi možnost, da so kot storilci kaznivega dejanja obravnavani tudi vsi tisti, ki uporabljajo storitve žrtev trgovine z ljudmi.
Konvencija določa, da je kaznivo dejanje izdelava, pridobivanje ali zagotavljanje ponarejenih potnih ali osebnih dokumentov pa tudi poškodovanje, zadržanje, odvzem, prikrivanje ali uničenje osebnih dokumentov druge osebe - kar je običajno prvo dejanje trgovcev in največja moč za zadrževanje žrtve.
Po določbah Konvencije so gospodarske družbe, združenja in podobne pravne osebe odgovorne za kaznivo dejanje, ki ga je v njihovem imenu storila oseba na vodilnem položaju. Prostore, uporabljene za trgovino z ljudmi, je treba zapreti, ustvarjene premoženjske koristi zaseči, storilci kaznivih, posamezniki ali pravne osebe, pa morajo povrniti žrtvi škodo, ki jo je utrpela.
Konvencija omogoča oblastem kazenski pregon trgovcev in njihovih pomagačev tudi če se žrtev ne pritoži. Cilj te določbe je, da se trgovcem onemogoči, da bi nad žrtvami izvajali pritisk, jim grozili ali jih poskušali odvrniti od vložitve tožbe pri pristojnih organih.
Oteževalne okoliščine pri določanju kazni za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi so: kaznivo dejanje je naklepno ali zaradi hude malomarnosti ogrozilo življenje žrtve; kaznivo dejanje je bilo storjeno zoper otroka; kaznivo dejanje je storil javni uslužbenec pri opravljanju svojih dolžnosti; kaznivo dejanje je bilo storjeno v okviru kriminalne organizacije.
Konvencija vsebuje določbo o nekaznovanju, ki državam omogoča, da ne kaznujejo žrtev za njihovo vpletenost v nezakonite dejavnosti, če so bile vanje prisiljene.
Učinkovitost vseh meddržavnih pogodb se meri po učinkovitosti njihovega mehanizma spremljanja. Sistem spremljanja, ki je vzpostavljen s Konvencijo Sveta Evrope in je nedvomno ena njenih glavnih prednosti, sestavljata dva stebra:
Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi si lahko preberete tukaj
30 in 15 sekundni video o trgovanju z ljudmi si lahko pogledate tukaj
