Sovražni govor, katerega namen je degradirati, poniževati in spodbujati k nasilju, predstavlja naraščajoč fenomen diskriminacije, ki smo mu priča v Evropi. Se lahko z naraščajočim sovražnim govorom soočimo s primerno zakonodajo in kaznovanjem? Ali pa je boljša pot potrpežljivost in vsakodneven trud komunicirati na način, ki spodbuja solidarnost?
Video prispevek:
Kako se soočati s sovražnim govorom?
Kratka izjava dr. Sandre Bašić Hrvatin:
Neodgovorna država soočenje z diskriminacijo prepušča nevladnim organizacijam
Kratka izjava dr. Sandre Bašič Hrvatin:
Kako otroku razložiti kaj je to diskriminacija?
Mladi debaterji Za in proti, Zavoda za kulturo dialoga so na javni razpravi goreče zagovarjali vsak svojo stran na temo strožje kaznovanosti sovražnega govora: (Za in proti) Ali bi moral biti sovražni govor strožje kaznovan?
Video prispevke pripravil Studio 12.
***
Sovražni govor in diskriminacija v javni komunikaciji; Matija Žgur, študent PF Univerze v Ljubljani; objavljeno v Pravni praksi, št.11
Večja komunikacijska strpnost, odgovornost medijev in države za kulturo javnega diskurza ter poziv k večji občutljivosti sodnikov za doktrinarne odtenke pri vprašanjih svobode izražanja so bili glavni poudarki nedavne razprave o diskriminaciji, ki je potekala 4. marca v Informacijskem uradu Sveta Evrope v Ljubljani.
V razpravi »Sovražni govor - nedopustna kršitev človekovih pravic ali sprejemljiva svoboda izražanja?« so sodelovali dr. Andraž Teršek in dr. Sandra Bašić Hrvatin (oba z Univerze na Primorskem) in skupina debaterjev iz Za in Proti, zavoda za kulturo dialoga. Dogajanje je povezovala direktorica urada mag. Kristina Plavšak Krajnc.
Z akcijo Spregovori proti diskriminaciji želi Svet Evrope opozoriti na pereč problem diskriminacije proti drugačnosti, saj je ta vse bolj prisotna v vsakodnevni komunikaciji. Akcija stremi k osveščanju mladih o problematiki, odpiranju medijskega prostora žrtvam diskriminacije in ozaveščanju medijev o pomembnosti strpnega poročanja o tematiki. Prav mediji namreč, tako dr. Bašićeva, ključno vplivajo na odnos občinstva do vprašanj diskriminacije.
Dr. Teršek meni, da je pri delu rednega sodstva prisotnega preveč terminološkega in vsebinskega nerazumevanja pojmov s tega področja. Zdi se mu doktrinarno neprimerno, da je postalo omejevanje svobode izražanja idej, že zaradi njihove vsebine, zakonodajna in sodna praksa, ki jo spodbuja tudi Svet Evrope. Vsaka žaljiva ali sovražna beseda sama po sebi še ne pomeni sovražnega ali napadalnega govora. Za takšno sodbo je potrebna analiza posledic besed, namena in konteksta izražanja ter objektivne vrednosti uporabljenih besed.
Dr. Bašićeva je opozorila na lahkotnost sprejemanja diskriminatornega obnašanja v vsakdanjem življenju. Poudarila je pomen komunikacijske strpnosti do zapostavljenih skupin, ki so prepogosto objekt in ne tudi subjekt poročanja v množičnih medijih. Meni, da pri tem nosijo breme odgovornosti predvsem politiki in novinarji, ki imajo hkrati največji vpliv na kulturo družbenega diskurza.
Živahna predstava debaterjev na temo »Sovražni govor mora biti strožje kaznovan« je pokazala, da so lahko mladi enakovreden sogovornik v strokovnih razpravah o diskriminaciji. Strokovnjaka pa sta argumentacijo in besedišče debaterjev dopolnila z nekaterimi teoretičnimi popravki in pronicljivimi razmišljanji.
Plodna razprava z občinstvom je opozorila tako na premajhno prisotnost razprave v laični javnosti kot tudi na premajhno aktivnost politike pri spopadanju s problemom diskriminacije. Razprava je pokazala, da gre pri diskriminaciji za problem, ki zahteva trajno reševanje in v katerem mora imeti bistveno vlogo zavest posameznika o enakovrednosti vseh ljudi. To mora dopolniti na eni strani trajna in odprta medijska razprava, na drugi pa podpora politike, ki naj zagotovi varen in prav vsem dostopen javni prostor.
***
Video prispevek Studia 12
Informacijski urad Sveta Evrope je 24.3.2009 na OŠ Nove Fužine v okviru svoje kampanje »Spregovori proti diskriminaciji« ponovno opozoril na pereč problem diskriminacije proti drugačnosti, saj je ta vse bolj prisotna v vsakodnevni komunikaciji. »Stremimo k osveščanju mladih o problematiki, odpiranju medijskega prostora žrtvam diskriminacije in ozaveščanju medijev o pomembnosti strpnega poročanja o tematiki,« je povedala direktorica urada mag. Kristina Plavšak Krajnc.
Namen javnih debat, ki se bodo v nadaljevanju dotaknile tudi drugih diskriminiranih skupin, kot so Romi, Muslimani, begunci, je spregovoriti proti diskriminaciji skupaj s tistimi, ki to diskriminacijo doživljajo v vsakodnevnem življenju, skupaj pokazati na probleme, možne rešitve, modele dobrih praks.
Danes so spregovorili ljudje s koreninami iz drugih republik bivše Jugoslavije, reper Zlatko, dijak Žmuro, pa tudi tisti, ki se v svojem vsakdanjem delu z mladimi na Fužinah srečujejo - pomočnica ravnateljice OŠ Nove Fužine Karmen Tič, strokovni delavec na CSD Moste Polje Matic Munc. Skupaj z obiskovalci javne debate so razbijali tabuje o Fužinah, predstavili predsodke, s katerimi se srečujejo in jasno povedali, da Fužine niso geto. Predsodki, kot je na primer ta, da so Fužine najnevarnejši del Ljubljane, se širi tudi s pomočjo medijev. Zato bi se morali tudi mediji zavedati odgovornosti, ki jo nosijo, saj ima vsaka beseda svoje posledice.
Diskriminirani razvijejo razne tehnike preživetja in tudi reper Zlatko, ki prihaja s Fužin, ima za sabo pestro pot. Pravi, da se danes zaveda, da mu ne more biti vzor nekdo, ki je nekomu nekaj na silo vzel. Ampak treniranje kakega športa je dolgotrajno in naporno, otroci niso spodbujani, službe so slabo plačane, zato mnogi izberejo lažjo pot. Kot je pojasnil tudi Matic Munc »je bistven problem Fužin velika koncentracija ljudi, saj je to spalno naselje z majhnimi stanovanji, otroci nimajo kje biti. Poleg tega je težko preživet s slabo plačanimi službami, z bremenom, da sorodniki v bivši domovini potrebujejo pomoč«. »Tako se tudi od otrok pričakuje, da gredo čim prej delat in pomagajo doma,« je dodal Zlatko. Žmuro, ki sedaj obiskuje srednjo šolo, pa se pri šolanju vsakodnevno srečuje s predsodki, ki ne prihajajo le od dijakov, temveč tudi od učiteljev. Osnovna šola na Fužinah je bila njihova, ali kot je povedala pomočnica ravnateljice Karmen Tič - vsi otroci so naši in med njimi ni nobenih razlik. Tudi po učnem uspehu so nad slovenskim povprečjem, otroci pa so odprti in pripravljeni pomagati.
Dr. Sandra Bašić Hrvatin je poudarila, da so 'čefurji' diskriminirana skupina zaradi lastnosti, na katere ne morejo vplivati in je zato boj proti diskriminaciji pomembno politično vprašanje, ja pa tudi odgovornost vseh nas, da to preprečujemo. Vsi imamo temeljne človekove pravice. Prav tako so udeleženci ugotavljali, da je vse diskriminirane skupine potrebno opolnomočiti in bi pogosto zanje rešitev ekonomskih problemov pomenila tudi rešitev mnogih drugih težav in prvi korak na poti od žrtev diskriminacije.
***
Video prispevek Studia 12
V okviru kampanje Sveta Evrope »Spregovori proti diskriminaciji« in v počastitev 8. aprila - svetovnega dneva Romov je v petek 10. aprila v romskem naselju Kamenci v Prekmurju potekala okrogla miza na temo »Enake možnosti v izobraževanju za vse - tudi za romske otroke?«.
O pozitivnih izkušnjah so spregovorili govorci na okrogli mizi. Samanta Baranja, predsednica Romskega akademskega kluba, Benjamin Ignac, dijak 2. letnika splošne gimnazije v Čakovcu, državni prvak v geografiji ter Bogdan Miklič, romski novinar, ki so vsi poudarjali pomen izobraževanja, vlogo družine in pomembnost podpore v šoli. Ludvik Levačič, poglavar romskega naselja Kamenci, je izpostavil, da je pomembno, da dobijo romski otroci možnost izobraževanja tudi v popoldanskih urah, saj je zaradi skromnih domov in okrnjenega znanja staršev pogosto sploh nimajo. O zgodovini Romov, ki se je otroci v šoli ne učijo, je pa zanje pomembna, je spregovorila moderatorka okrogle mize Julija Sardelić. Odprla je tudi pomembno vprašanje o izpisu romskih srednješolcev iz prvega letnika srednje šole zaradi neznanja poštevanke, pri čemer se lahko ponovno vprašamo, ali imajo vsi otroci enake možnosti v izobraževanju. Govorci so se strinjali, da je pomembno delo s starši romskih otrok, vključevanje otrok v predšolsko izobraževanje in pomoč otrokom med procesom izobraževanja. Več
***
Video prispevek Studia 12
Na javni razpravi Slovenski muslimani ali muslimanski Slovenci?, Izzivi preoblikovanja evropske javnosti in nacionalnih kultur so muslimanke in muslimani odkrito razbijali predsodke in s svojimi lastnimi zgodbami približali vero, ki je v prvi vrsti miroljubna in v okviru katere se posamezniki sami odločajo, ali se držijo vseh predpisanih načel.
»Ko se govori o muslimanih, se najbolj pogosto govori o vprašanju mošeje in o zakrivanju,« je uvodoma povedala dr. Ksenija Horvat Vidmar s Filozofske fakultete. Menila je, da bo brez izobraževanja in spoznavanja drugačnosti in drugačnih nezmožnost sobivanja dveh kultur v tem družbenem prostoru še vedno realnost, čeprav je zgodovinsko dejstvo, da je Evropa prostor kulturnega stika.
V Evropi živi okoli 13, 5 milijona muslimanov, kar je približno 3,5 odstotka prebivalstva in islam kot religija je na drugem mestu.
O svojih zgodbah so spregovorili: Faila Pašić Bišić, dr. Beatriz Tomšič Čerkez, Sami Al-Daghistani, Emina Hadžić Več
***
Video prispevek Studia 12
Javna razprava »Kako v Evropi in Sloveniji slišimo glas beguncev?«, ki je 18.6.2009 potekla v Ljubljani, je bila priložnost, da prisluhnemo pogumnim posameznikom, ki so se znašli v izrednih okoliščinah in bili prisiljeni zapustiti dom in prijatelje ter se podali na negotovo pot, kjer so ponovno pogosto žrtve diskriminacije.
»Pravica zaprositi in uživati azil je ključno načelo v univerzalni deklaraciji o človekovih pravicah«, je v uvodnem nagovoru poudarila Kristina Plavšak Krajnc, direktorica Informacijskega urada Sveta Evrope v RS in pred svetovnim dnevom beguncev citirala tudi komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Thomasa Hamarberga, ki pravi, da »je zelo pomembno, da sprejmemo vse begunce in jim damo možnost, da dokažejo, da so resnično begunci in potrebujejo zaščito. Izogibati se moramo kakršnim koli nagnjenjem k rasizmu, ksenofobiji ali izključitvi iz družbe. Menim, da moramo v času, ko čakajo na razrešitev prošenj, poskrbeti, da bivajo v normalnih življenjskih pogojih. Ne smemo pozabiti, da ti ljudje niso kriminalci in le iščejo zatočišče, da bi rešili sebe in svoje družine.«
Moderatorka razprave Neža Kogovšek z Mirovnega inštituta je najprej naznanila, da je bilo v 14 letih v Sloveniji podarjenih le 170 statusov beguncev, vloženih pa 17600 prošenj, s čimer se Slovenija uvršča na sam rep vseh evropskih držav. Ob tem pa ni zanemarljivo tudi dejstvo, ki ga je predstavila predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce Melita Šunjič in pravi, da je po celem svetu 42 milijonov beguncev, od katerih jih je prejšnje leto prišlo v Evropo (le) 80.000. Tako so pravzaprav najrevnejše države tiste, ki sprejmejo največ beguncev.
Kako so osebno doživljali diskriminacijo oz. jo doživljajo so spregovorili Aida Hadžiahmetović, nekdanja begunka iz BiH, mladoletni prosilec za azil iz Gane Kofi Adjei in Artur Dzaurov, nekdanji prosilec za azil, ki je v postopku deportacije. Več
