Arhiv novic

  • 2010-12-01 11:37:52 - Ukinitev Informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji več

  • 2010-11-30 09:20:06 - Novica: Svet Evrope z novo kampanjo proti spolnim zlorabam otrok več

  • 2010-11-24 11:11:52 - Novica: Več za zaščito otrok, žrtev spolnih zlorab več

Arhiv novic

Vse novice

Spolna zloraba Svoboden, da si to, kar si Vožnja pod vplivom drog Evropa je več, kot si misliš Natečaj Vsi smo otroci sveta Evropska konvencija o človekovih pravicah Wild Web Woods Spregovori proti diskriminaciji Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome! Tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo 60 let Sveta Evrope Ustavimo nasilje nad ženskami Trgovanje z ljudmi Vsi drugačni - vsi enakopravni Varšavski vrh Evropsko sodišče za človekove pravice Konvencije

Kampanje Sveta Evrope

Zaščita otrok pred spolnim nasiljem: Nova mednarodna konvencija in vseevropska ozaveščevalna kampanja

Ključne točke

 

-          Znanstvene študije, opravljene v zadnjih desetletjih, ocenjujejo, da je 10 do 20 % otrok v Evropi - deklic in dečkov vseh starosti in družbenih slojev - v otroštvu spolno zlorabljenih (Child sexual abuse in Europe, Council of Europe Publishing, 2003)

-          Da bi preprečili spolne napade na otroke, preganjali storilce in zaščitili žrtve je Svet Evrope sprejel Konvencijo o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki jo je mogoče podpisati od leta 2007, v veljavo pa je stopila 1. julija 2010.

-          29. in 30. novembra bo Svet Evrope v Rimu (Italija) začel javno kampanjo ozaveščanja o obsegu spolnega nasilja nad otroki, ki se dogaja v tako imenovanem krogu zaupanja (na primer doma, v šoli ali v okviru drugih dejavnosti). To bo tudi priložnost za prekinitev tišine, ki je obdajala spolno zlorabo in zagotovilo, da bo storjeno vse, kar je mogoče, da bi preprečili tovrstno zlorabo.

Povzetek

Spolna zloraba otrok je bila še pred desetletjem tabu. Prej je bilo zaradi molka žrtev opravljenih le malo raziskav o tem, kako razširjena in pogosta je. V zadnjem desetletju pa so raziskave problem na novo osvetlile in pokazalo se je, da otrok ne ogroža najbolj predatorski pedofil - ali prežeč neznanec z bomboni - kakršno je bilo in je še vedno splošno prepričanje.

Večina zlorabljenih otrok svojega napadalca pozna. Storilci so iz družinskega kroga ali kroga skupnosti: sorodniki, družinski prijatelji ali skrbniki. Strokovnjaki pravijo, da so prijavljeni primeri le vrh ledene gore, kajti mnoge žrtve v otroštvu molčijo, ko pa odrastejo ali se počutijo pripravljene ovaditi storilca, pa mislijo, da je za ovadbo že prepozno.

Nedavne raziskave ocenjujejo, da v 70 do 85 % primerov otrok storilca pozna. 90 % zlorab ni prijavljenih policiji.

Boj proti spolnemu nasilju nad otroki s pomočjo pravnih, političnih in izobraževalnih ukrepov je za Svet Evrope že dolga leta prednostna naloga.

Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki je stopila v veljavo 1. julija 2010, bo državam resnično pomagala pri preprečevanju in borbi proti vsem oblikam zlorab osnovnih otrokovih pravic.

 

Vprašanja in odgovori

Kakšna je razlika med spolno zlorabo in spolnim izkoriščanjem?

Spolna zloraba pomeni spolno dejavnost z otrokom, ki še ni dosegel privolitvene starosti; spolno dejavnost, pri kateri je uporabljena sila ali grožnje; zlorabo, ki izvira iz položaja zaupanja ali avtoritete nad otrokom, na primer v družinskem okolju; ali ko je izkoriščena posebna ranljivost otroka, na primer njena/njegova telesna ali psihična okvara. Spolno izkoriščanje vključuje zlorabo otroka za prostitucijo, pornografijo ali pornografske predstave. Eno pa je gotovo - spolna zloraba in izkoriščanje sta bistveno bolj razširjena, kakor se običajno verjame.  

Kdo so storilci?

V nasprotju s splošno privzetim mnenjem, spolnega nasilja navadno ne izvajajo neznanci, ki jih otroci srečajo na internetu ali na ulici, ampak bližnji sorodniki, sosedje in osebe, ki jim je otrok izročen v varstvo in jim zaupa. Spolno zlorabo doživljajo deklice in dečki, čeprav trenutne statistike kažejo, da je 80 % žrtev spolnega nasilja žensk.

Kaže, da je v 70 do 85 % primerov storilec nekdo, ki ga žrtev pozna. 72 % storilcev, ki so spolno zlorabili mladoletne in so bili prijavljeni policiji, je del žrtvine družine. 

V nekaterih primerih je storilec prav tako mladoleten: od 20 do 50 % tistih, ki zagrešijo spolne prestopke nad otroki, je tudi samih adolescentov, ki izkazujejo spolno deviantno vedenje.

Kakšne so posledice spolnega nasilja?

Spolno izkoriščanje in zloraba spadata med najhujše oblike nasilja nad otroki. Raziskave tega problema kažejo, da ima spolno nasilje daljnosežne posledice v vseh obdobjih žrtvinega življenja. Spolno nasilje v prvi vrsti prizadene duševno zdravje in družinsko in družbeno blagostanje. Med najpogostejšimi motnjami pri žrtvah so  psihološke težave, na primer depresija in tesnoba, motnje spanja in hranjenja, težave v spolnosti, prekomerno uživanje alkohola in odvisnost od drog.

Kaj so cilji nove konvencije Sveta Evrope?

Konvencija je usmerjena k preprečevanju in boju proti spolnemu izkoriščanju in zlorabam otrok; ščiti pravice otrok žrtev spolnega izkoriščanja in zlorab in spodbuja državna in meddržavna sodelovanja pri boju proti spolnemu izkoriščanju in zlorabi otrok.

Katere ukrepe za preganjanje spolnih prestopnikov vsebuje?

Vsebuje ukrepe kazenskega prava, ki so nujni za učinkovit boj proti spolnemu nasilju:

§         Zagotavlja, da so določene oblike vedenja kazniva dejanja. Te oblike vključujejo:

  • spolno zlorabo: vsi primeri, v katerih se oseba spusti v spolno dejavnost z otrokom, ki še ni dosegel privolitvene starosti;
  • vsi primeri, v katerih se oseba spusti v spolno dejavnost z otrokom z uporabo sile ali groženj;
  • otroška prostitucija;
  • otroška pornografija;
  • kvarjenje otrok;
  • in pridobivanje otrok za spolne namene, vključno z nagovarjanjem prek spleta z namenom spolne zlorabe;

 

§         vzpostavljanje skupnih kriterijev, ki bodo zagotovili, da bo v vseh državah deloval sistem, ki bo učinkovit, sorazmeren in bo vseboval odvračilne sankcije;

  • podaljšanje obdobja zastaranja. Obdobje zastaranja je časovni rok, v katerem je mogoče pravno ukrepati. Konvencija od držav zahteva, da podaljšajo obdobje zastaranja za spolne delikte storjene nad otroki, tako da bo mogoče sprožiti postopek tudi po tem, ko je žrtev že polnoletna.

Kako ščiti žrtve?

Konvencija postavlja v ospredje dobrobit otrok, upošteva njihova mnenja, potrebe in skrbi in dosledno varuje njihovo korist.

Vsebuje ukrepe in storitve za zaščito žrtev in njihovih družin, na primer vzpostavitev telefonskih ali internetnih linij za pomoč in psihološko, zdravniško in pravno pomoč žrtvam. Prav tako uvaja otroku prijazne sodne postopke, s katerimi ščiti varnost, zasebnost, identiteto in podobo žrtev, pa tudi ukrepe za omejevanje števila intervjujev in za upoštevanje otrokovih potreb in pravic.

Kako lahko mednarodno sodelovanje pomaga pri boju proti spolnemu nasilju?

Pravno sodelovanje pomaga državam, da identificirajo in analizirajo problem, najdejo in uporabijo skupne rešitve, si izmenjujejo podatke in strokovno znanje, se bojujejo proti nekaznivosti in izboljšujejo preventivne in zaščitne ukrepe. Zato je nujno, da tako evropske kakor tudi neevropske države postanejo podpisnice Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo.

Kaj je naslednji korak?

Spolno nasilje nad otroki je zelo resen problem, katerega obsega še ne poznamo dokončno. Zanesljivo pa vemo, da je število prijavljenih primerov bistveno nižje od dejanskega števila. 29. in 30. novembra bo Svet Evrope v Rimu (Italija) začel kampanjo ozaveščanja, da bi tako javnost opozoril na dimenzije tega pojava, razbil tišino, ki obdaja spolne zlorabe, in zagotovil, da bo storjeno vse, kar je mogoče, da bi se tovrstne zlorabe preprečile.

Kampanja bo vsakega posameznika povabila, naj bo pozoren na ta problem, še posebej bo nagovarjala starše in otroke, pa tudi strokovnjake, ki varujejo otroke ali so v stiku z njimi, da bi tako zagotovila, da se prijavi vsako dejanje spolnega nasilja.

Več informacij

www.coe.int/childprotection in www.coe.int/children

 

Tiskovni predstavnik

Estelle Steiner, tiskovna predstavnica

Tel. +33 (0)3 88 41 33 35

Mobilni telefon +33 (0)6 08 46 01 57

estelle.steiner@coe.int