Arhiv novic

  • 2010-12-01 11:37:52 - Ukinitev Informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji več

  • 2010-11-30 09:20:06 - Novica: Svet Evrope z novo kampanjo proti spolnim zlorabam otrok več

  • 2010-11-24 11:11:52 - Novica: Več za zaščito otrok, žrtev spolnih zlorab več

Arhiv novic

Vse novice

Spolna zloraba Svoboden, da si to, kar si Vožnja pod vplivom drog Evropa je več, kot si misliš Natečaj Vsi smo otroci sveta Evropska konvencija o človekovih pravicah Wild Web Woods Spregovori proti diskriminaciji Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome! Tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo 60 let Sveta Evrope Ustavimo nasilje nad ženskami Trgovanje z ljudmi Vsi drugačni - vsi enakopravni Varšavski vrh Evropsko sodišče za človekove pravice Konvencije

Kampanje Sveta Evrope

»Gospodarska kriza ni izgovor za zanemarjanje človekovih pravic« - komisar Hammarberg pred predsedovanjem Slovenije Odboru ministrov

Neverjetni zneski davkoplačevalskega denarja se zlivajo v bančni sistem, da bi preprečili globalni finančni zlom. Navadni ljudje so prisiljeni plačevati za nepremišljeno vedenje posameznikov. Poleg tega pa se že kaže, da bo recesija, s katero se danes sooča svet, najbolj prizadela manj premožne. Poleg finančnih in gospodarskih posledic pa obstaja še eno vprašanje, s katerim se je treba resno ukvarjati, to je vprašanje človekovih pravic, (med njimi nenazadnje tudi socialnih in ekonomskih pravic).

Kadar se obseg gospodarstva zmanjšuje, povečana nezaposlenost dodatno obremeni državne proračune, tako da bo za socialno pomoč vedno manj prostora, in to v času, ko bodo potrebe po njej zagotovo narasle. To bo verjetno povzročilo napetosti, morda celo socialne nemire, kar lahko pripelje do tega, da bodo živčne vlade udarile po državljanskih svoboščinah, nestrinjanju, pa tudi svobodi izražanja, mirnemu zbiranju in združevanju. Mogoče je, da bodo vzpostavljene ostre politike za javno varnost in v šibkih državah lahko pride do nestabilnosti in nasilja. Prav tako obstaja tveganje, da se bodo sovraštvo do tujcev in drugi nestrpni trendi še razširili in da bodo manjšine in migranti še bolj kakor danes označeni za grešne kozle. Še več, skrajneži bi takšne tendence lahko nalašč izkoriščali in izzivali.

Po vsej Evropi smo že priča povečani uporabi rasističnega, ksenofobnega in drugače nestrpnega diskurza v politiki in v medijih, vključno z internetom. Pritisk, ki ga zaradi ekonomske krize doživlja javno mnenje, ni nobena izjema. Diskriminacija in izločevanje prav tako zaskrbljujoče naraščata. V Sloveniji ta pojav prizadeva predvsem manjšine, na primer romsko skupnost, muslimane, prosilce za azil in državljane nekdanje Jugoslavije (vključno z izbrisanimi). Srečujejo se z različnimi vrstami predsodkov, zapostavljanja in diskriminacije.

Vendar pa kriza prizadeva tudi večinsko prebivalstvo. Ljudje izgubljajo upanje in zaupanje in vedno manj verjamejo, da bodo lahko izboljšali svoja življenja. Tveganje za poglabljanje socialnih razlik se povečuje, vedno več ljudi živi v revščini in potrebuje pomoč. Revščina je vedno bolj tudi stvar zaposlenih, saj njihovi dohodki in pogodbena jamstva niso dovolj za dobre življenjske razmere.

Nekatere skupine so ranljivejše od drugih, še posebej to velja za starejše, nezaposlene, invalide, brezdomce. Naslednja posebej ogrožena skupina so otroci. Vlade zaradi krize že krčijo izdatke za socialne prejemke in programe, ki podpirajo posamezna depriviligirana področja. Britanske oblasti so pred kratkim oznanile, da bodo morale preložiti določene postopke in da njihov cilj, izkoreninjenje otroške revščine do leta 2020, morda ne bo dosežen v skladu z načrtom. Druge vlade so že znižale davčne olajšave in družinsko podporo, pa tudi ustavile programe gradnje novih šol, vrtcev in neprofitnih stanovanj.

Ti resni vzorci so neverjeten izziv za vse evropske vlade. Če želimo krizo preživeti, ne da bi žrtvovali svoje svoboščine in pravice in ne da bi ogrozili obstoj prihodnjih generacij, je torej potrebno preudarno vodenje. 

Pravila za regulacijo finančnih trgov so nujen prvi korak, vendar sama po sebi niso dovolj. Prav tako je nujno razviti konkretne programe, ki bi promovirali socialno kohezijo in preprečevali zniževanje že dogovorjenih standardov človekovih pravic.

Ti standardi vključujejo ekonomske in socialne pravice, številne od katerih so naštete v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah iz leta 1948, na primer pravica do socialnega varstva, primernega standarda življenja, hrane, izobraževanja, zdravja, dela ter pravica do počitka in prostega časa.

Te pravice so od takrat pravno priznale še pogodbe Združenih narodov in Sveta Evrope - slednji je to storil v Evropski socialni listini iz leta 1961 in njenih spremembah leta 1996. Poleg tega te pravice pokrivajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO). Pokrivajo, na primer, sindikalne pravice, ščitijo pred prisilnim delom in prepovedujejo izkoriščanje otroškega dela. Vlade so obvezane k spoštovanju, zaščiti in izpolnjevanju teh standardov.  

Četudi moramo na ekonomske in socialne pravice gledati kot na integralen del mednarodnega prava o človekovih pravicah, v nekaterih evropskih državah še vedno niso priznane kot pravne pravice. To je bil očitno eden od vzrokov, zakaj te pravice niso bile vključene v Evropsko konvencijo o človekovih pravicah iz leta 1950, ampak so bile kodificirane šele pozneje, v posebni Socialni listini. Četudi so nekatere države zamujale s podpisom spremenjene socialne listine, jo je Slovenija ratificirala leta 1999[1] in se tako strinjala, da jo zavezuje postopek kolektivnih pritožb.[2] To je temeljni korak k uvajanju socialnih pravic.

Nekatere vlade ugovarjajo in trdijo, da so te pravice predrage, da bi jih lahko uvedli. Vprašanje je seveda kontroverzno, vendar ni nobene racionalne podlage za to, da bi te pravice obravnavali kot manj pomembne ali radikalno drugačne od ostalih.

Res je, da so nekatere od ekonomskih in socialnih pravic še posebej drage, na primer splošna pravica do izobraževanja ali zdravstvenega varstva. Prav zato dogovorjeni standardi dopuščajo postopno uresničevanje pravic[3] - kar koli drugega ne bi bilo realistično. Vlade bi morale vzpostaviti minimalne sprejemljive standarde ali temeljne pravice, hkrati pa si prizadevati za čimprejšnjo popolno uresničitev. Realizacije teh normativov ni mogoče odlagati v nedogled.

Če ne vpeljemo ekonomskih in socialnih pravic, bo veliko število revnih ostalo na robu družbe, in nazadnje bodo politične in državljanske pravice izgubile ves pomen. Zato je tu ključna ideja človeškega dostojanstva, saj gradi most med državljanskimi in političnimi pravicami na eni strani ter socialnimi in ekonomskimi pravicami na drugi. Evropsko sodišče za človekove pravice je, na primer, odločilo, da lahko v celoti nezadosten znesek socialnih prejemkov ali pokojnine pomeni kršenje 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje nečloveško ali ponižujoče ravnanje.   

Ekonomske in socialne pravice niso bile definirane v praznem prostoru. Temeljijo na izkušnjah iz preteklih kriz in na védenju, da je račun za ignoriranje socialne pravičnosti velikanski. V času, ko je treba sprejemati težavne odločitve, lahko kot zelo koristna vodilna načela služijo tistim, ki oblikujejo politične odločitve.

V tem kontekstu so nujno potrebna neodvisna nacionalna telesa, na primer varuh človekovih pravic, nacionalni inštituti ali komisije. Urad varuha človekovih pravic v Sloveniji je, na primer, že vse od svoje ustanovitve zelo dejaven pri varovanju in promoviranju človekovih pravic. Nobenega dvoma ni, da morajo snovalci političnih odločitev to ustanovo ustrezno podpirati in njena priporočila jemati resno. Enako velja za nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju. 

Lokalne in regionalne oblasti postajajo na tem področju vse pomembnejše, saj v številnih evropskih državah poteka proces decentralizacije. Tudi njih zavezujejo mednarodni normativi, spoštovati pa morajo tudi načelo subsidiarnosti, ki ga priznava Evropska listina lokalne samouprave, ki predvideva, da javne naloge načeloma opravljajo tiste oblasti, ki so ljudem najbližje.

Vendar pa mnoge občine pogosto niso dovolj dobro opremljene in nimajo dovolj sredstev, da bi se spopadle z žgočimi problemi na področju človekovih pravic. Proračun, namenjen za vprašanja človekovih pravic, je za rešitev tega problema torej ključnega pomena, saj bi centralnim in lokalnim oblastem pomagal razporejati sredstva glede na najnujnejše potrebe na področju človekovih pravic.

Tokratna kriza je zagotovo tudi priložnost za pomembne reforme. Vidike gospodarstva je treba regulirati na način, ki zagotavlja, da revni ne bodo žrtve. Vlade imajo zdaj priložnost, da javno zaupanje okrepijo s tem, da sprejmejo ukrepe za zaščito socialnih in drugih človekovih pravic.

Mednarodne organizacije, neodvisna nacionalna telesa in skupine civilne družbe imajo pomembno vlogo pri spremljanju in nadzorovanju politik in delovanja oblasti, in zahtevati odgovornost tistih, ki jim svojih obveznosti do človekovih pravic ne uspe izpolniti.

Časi so težki, vendar to ni izgovor, da bi se odrekli evropskemu sistemu zaščite človekovih pravic, ki smo ga gradili zadnjih šestdeset let. Prav nasprotno. Danes sta bolj kot kadar koli prej potrebna čezmejno sodelovanje in skupno reševanje problemov. Nujno je multilateralno sodelovanje, utemeljeno na človekovih pravicah - meddržavne institucije morajo pokazati politično odločnost in solidarnost, ki presegata ozke nacionalne interese.

Glavna prioriteta ta trenutek mora biti, da omogočimo vsem ljudem enak dostop do pravic.  

Thomas Hammarberg

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice

Slovenija je spremenjeno Evropsko socialno listino ratificirala 7. maja 1999.

  1. Ko je potrdila drugi odstavek člena D v IV. Delu spremenjene Evropske socialne listine,  je Slovenija sprejela postopek kolektivnih pritožb, določen v protokolu k Evropski socialni listini.
  2. Slovenija je sprejela 95 od osemindevetdesetih paragrafov spremenjene listine .

***

Komisar za človekove pravice je neodvisna institucija, pristojna za spodbujanje izobraževanja, ozaveščanja in  spoštovanja človekovih pravic v državah članicah ter za nadzor upoštevanja standardov Sveta Evrope. Komisar ima zlasti preventivno vlogo in ima drugačne funkcije kot Evropsko sodišče za človekove pravice ter druge organizacije, ustanovljene na podlagi pogodb. Komisar nima izvršilnih pooblastil.



[1] Slovenija je spremenjeno Evropsko socialno listino ratificirala 7. maja 1999.

[2] Ko je potrdila drugi odstavek člena D v IV. Delu spremenjene Evropske socialne listine,  je Slovenija sprejela postopek kolektivnih pritožb, določen v protokolu k Evropski socialni listini.

[3] Slovenija je sprejela 95 od osemindevetdesetih paragrafov spremenjene listine .