Arhiv novic

  • 2010-12-01 11:37:52 - Ukinitev Informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji več

  • 2010-11-30 09:20:06 - Novica: Svet Evrope z novo kampanjo proti spolnim zlorabam otrok več

  • 2010-11-24 11:11:52 - Novica: Več za zaščito otrok, žrtev spolnih zlorab več

Arhiv novic

Vse novice

Spolna zloraba Svoboden, da si to, kar si Vožnja pod vplivom drog Evropa je več, kot si misliš Natečaj Vsi smo otroci sveta Evropska konvencija o človekovih pravicah Wild Web Woods Spregovori proti diskriminaciji Dosta! Osvobodimo se predsodkov, spoznajmo Rome! Tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo 60 let Sveta Evrope Ustavimo nasilje nad ženskami Trgovanje z ljudmi Vsi drugačni - vsi enakopravni Varšavski vrh Evropsko sodišče za človekove pravice Konvencije

Kampanje Sveta Evrope

Generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis ob 60. obletnici Sveta Evrope

Ko je človek mlad, so rojstni dnevi namenjeni odraščanju in pogledu naprej. Če pa imaš nekaj let že za sabo, so priložnost za pogled v preteklost in za presojo tistega, kar si v vseh teh letih naredil. 60-letnica podpisa Londonske pogodbe, s katero je bil leta 1949 ustanovljen Svet Evrope, je priložnost za oboje.

Pred šestdesetimi leti so državniki, ki so ustanovili Svet Evrope, natančno vedeli, kaj počnejo. Zato je naš statut tako kratek, tako jasen in tako preprost. Svet Evrope obstaja, da bi dosegel ‘tesnejšo povezanost med svojimi članicami ter zaščitil in nadalje razvijal ideale in načela, ki so njihova skupna dediščina, ter pospeševal njihov gospodarski in družbeni napredek.' To počne z razpravami ‘o vprašanjih, ki so skupnega pomena, s pogodbami in skupnim delovanjem v gospodarskih, družbenih, kulturnih, znanstvenih, pravnih in administrativnih zadevah kot tudi z uresničevanjem in razvijanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin.'

Deset držav ustanoviteljic je poudarilo, da so duhovne in moralne vrednote resnični vir individualne svobode, in zavzelo stališče, da je za ohranjanje in uresničevanje teh idealov potrebna večja enotnost med enako mislečimi evropskimi državami. To velja še danes, ko poskušamo zgraditi skupna stališča 800 milijonov Evropejcev, ki jih zastopa 47 držav, aktualnih članic naše organizacije.

Ko so vodje vlad leta 2005 na sestanku v Varšavi znova pregledali prioritete Sveta Evrope, so postavili smernice za njegovo prihodnje delo, pri čemer so poudarili njegove temeljne dejavnosti: obrambo človekovih pravic, krepitev demokracije in zagotavljanje vladavine prava.

V praksi pa hkrati z napredkom obstaja tudi nazadovanje. Cena svobode, kakor vemo vsi, je nenehna previdnost. Nad Evropo še vedno visi črn oblak, posledica obtožb o sodelovanju nekaterih evropskih vlad pri preletih letal CIA, in po mnenju Sveta Evrope to vprašanje še ni rešeno. Trenutni problemi so hudi, vendar to ne bi smelo zamegliti dosežkov šestih desetletij, ki jih ob tej obletnici upravičeno slavimo.

Pred kratkim je prišlo do oboroženega spopada med dvema članicama, Gruzijo in Rusijo, in to kljub njuni zavezi, da bosta spore reševali po mirni poti.

Več kakor 200 konvencij, ki so jih sprejele države članice, stoji kakor spomenik iskanju skupnih standardov v razponu, ki se dotika polj gospodarstva, sociale, kulture, znanosti, prava in administracije, in sicer od vprašanj od kompatibilnosti šolskih spričeval do zdravniške pomoči, od socialnih pravic do boja proti terorizmu, spletnemu kriminalu in trgovini z ljudmi ter priča o nepretrganih prizadevanjih vseh evropskih držav, da bi si bile še bližje in da bi svojim državljanom ponudile prednosti primerljivih standardov, ne glede na to, kje prebivajo. 

Poleg tega je Svet Evrope ustanovil trinajst specialnih agencij, sicer pogosto na pobudo le nekaj držav članic, vendar pa se jim lahko pridružijo vse države. Agencije se ukvarjajo z vprašanji, kot so standardizacija osnovnih znanstvenih definicij pri zdravilih, oblikovanje protikorupcijskih ukrepov, izboljševanje jezikovnega izobraževanja ter boj proti zasvojenosti in trgovini z drogo. Izven svojega področja specializacije so pogosto popolnoma neznane, pa vendar odločilno prispevajo k povezovanju standardov vse celine, pogosto pa njihov vpliv sega precej preko meja Evrope in je tako veliko večji, kakor so si kdaj koli zamišljali ljudje, ki so Svet ustvarili.   

Svet Evrope ostaja vodilna organizacija, ki na našem kontinentu nadzira spoštovanje človekovih pravic. Zaradi preiskovalne dejavnosti Odbora za preprečevanje mučenja in komisarja za človekove pravice so oblasti v državah članicah - sodišča, policija, zapori - vseskozi pod strogim nadzorom in, kadar je potrebno, tudi javno razggaljene in kritizirane.  Nihče si ne želi obtožbe s strani kolegov, zato se države članice nadvse trudijo, da bi se držale standardov Sveta Evrope in se tako izognile kritiki.  Opazovalne misije obiskujejo države, ki potrebujejo pomoč, in njihova objavljena poročila krepijo pritisk javnosti, da bi se na celotnem kontinentu upoštevali visoki standardi zaščite človekovih pravic.

Predvsem pa je v središču dosežkov Sveta Evrope v zadnjih šestdesetih letih delo Evropskega sodišča za človekove pravice. Število vlog na sodišče - 62.000 samo leta 2008 - priča o njegovi pomembnosti.

V prihodnosti pa bo imel Svet Evrope štiri ključne naloge:

1. Krepitev evropskega pravnega prostora. Pregledati in spremeniti je treba kar nekaj obstoječih konvencij. Nekatere je treba posodobiti, v okviru novih konvencij pa je treba organizirati nova delovna področja. 

2. Bolj dosledno izvajanje sistema nadzora človekovih pravic. Zmerjanje in kazanje s prstom je koristen mehanizem, a Svet Evrope potrebuje več palic in korenčka, da bi zagotovil, da se države članice ne bodo odločile za nazadovanje namesto napredovanja. Tisti, ki so na oblasti v državi, kjer je bila moč zlorabljena na račun posameznikov, ne smejo ostati nekaznovani.

3. Nadgradnja programov pomoči za države članice, ki želijo delati bolje. Vse države članice se zavezujejo k visokim standardom Sveta Evrope in se trudijo, da bi jih izpolnjevale, vendar nekatere pri tem potrebujejo več pomoči od drugih.

4. Boljša komunikacija o tem, kaj delamo in kaj smo že naredili. Če bo delo Sveta Evrope bolj vidno, se bodo njegovi dosežki laže zasidrali v spominu vlad, to pa bo zagotovilo njihovo nadaljnjo podporo Svetu, temu včasih nadležnemu prijatelju.

Če se bomo lotili teh štirih vprašanj, lahko ustvarimo pozitivno spiralo za spremembe, s pomočjo katerih lahko Svet Evrope, poln nove moči, širšo Evropo spremeni v moralno in materialno boljši prostor. Svet Evrope je, in je vedno bil, bistven del nepretrganih prizadevanj za pozitivno izražanje najplemenitejšega, kar je v človeku, pri vodenju evropskih držav.