Raznolikost je v samem jedru evropskega kulturnega bogastva, ki je naša skupna dediščina in podlaga za našo enotnost.
Cilj kulturnega programa Sveta Evrope je:
pospeševati in razvijati ozaveščenost o mnogostranski kulturni prepoznavnosti Evrope;
obvladovati izzive, s katerimi se srečuje evropska družba, kot so gospodarska globalizacija in možnost njenih negativnih učinkov na kulturno politiko držav članic.
Evropski program za pregled kulturnih politik posameznih držav članic spodbuja združevanje izkušenj z namenom:
da bi se več naučili iz uspešnih in neuspešnih ukrepov, sprejetih na državnih in regionalnih ravneh;
da Svet Evrope pridobi boljši pregled nad težavami, s katerimi se v kulturi srečujejo države članice, in bi lahko predlagal možne rešitve;
da se zberejo informacije o zastavljenih ciljih in praksi raznih držav, ki bi jih nato lahko med seboj primerjali na mednarodni ravni.
Pregledane so že bile kulturne politike v Albaniji, Avstriji, Bolgariji, Estoniji, Finski, Franciji, Hrvaški, Italiji, Latviji, Litvi, Nizozemski, Portugalski, Romuniji, Rusiji, Sloveniji in Švedski, Andori, Armeniji in Moldaviji ... Ocena kulturne politike (29. po vrsti) trenutno poteka v Turčiji. Naslednji bosta Ruska Federacija in Malta.
Projekt "Kultura in regije", ki je bil dokončan leta 1987, se nadaljuje v evropskem omrežju izobraževalnih središč in s sistemom pokrivanja potnih stroškov (štipendij) za organizatorje kulturnih dejavnosti.
Svet Evrope podpira tudi medregijske pobude za sodelovanje umetnikov in pospešuje sodelovanje med evropskimi združenji umetnikov in kulturnih ustanov kot forum za razpravljanje o pomembnih vprašanjih evropske kulturne politike.
V skladu s prednostnimi nalogami, ki jih je opredelil Strasbourški vrh, je bil leta 1999 začet projekt "Nove informacijske tehnologije", da bi pripravili evropsko politiko za nove informacijske tehnologije, spoštovanje človekovih pravic in kulturne raznovrstnosti, pospeševali svobodo izražanja in obveščanja ter čim bolje izkoristili možnosti, ki jih te nove tehnologije ponujajo v kulturi in izobraževanju.
Knjige in elektronsko založništvo pomembno prispevajo k svobodi izražanja, demokraciji in človekovim pravicam in imajo bistveno vlogo pri uveljavljanju kulturne in jezikovne raznovrstnosti in pluralističnega izražanja.
Projekt Elektronsko založništvo, knjige in arhivi je bil začet kot odgovor na sklepe srečanja evropskih ministrov za kulturo leta 1992 v Parizu.
Cilji dejavnosti v tem projektu so: utrjevanje pluralistične demokracije, pospeševanje dostopa do informacij v državah srednje in vzhodne Evrope, ter prilagajanje izdajanja knjig novemu elektronskemu okolju. Tako so med posebnimi dejavnostmi tega programa na primer smernice za razvoj knjige in elektronsko založništvo ter zakonodaja za knjižnice, razstave in pregledi knjižnih dosežkov po državah in prikaz sprotnega tiskanja po potrebi, kar je najprimernejša metoda za razširjanje literature v manj razširjenih jezikih.
Pomoč pri zakonodaji in strokovna pomoč sta zagotovljeni tudi za ohranjanje, digitalizacijo in dostopnost arhivov, in to zlasti v srednji in vzhodni Evropi. Med takimi dejavnostmi so: pomoč pri pripravi evropskega priporočila o demokratičnem pristopu do arhivov in priporočila za njihovo ohranitev, podpora pri računalniškem urejanju arhivov Kominterne in projekt ponovne vzpostavitve poljskih arhivov.
Umetnostne razstave, ki jih organizira Svet Evrope so namenjene boljšemu poznavanju evropske kulturne dediščine, ki naj bi jo še posebej cenili. Doslej je bilo postavljenih že šestindvajset razstav, ki so pokrivale najpomembnejša obdobja umetnosti od prazgodovine do današnjih dni. Lotevale so se tudi vprašanja medsebojnega vplivanja umetnosti in družbe v Evropi.
Naslednja razstava bo sestavljena iz dveh delov: "Središče Evrope okrog leta 1000 pred našim štetjem" (ki bo v letih 2000 in 2001 zaporedoma predstavljena v Budimpešti, Krakowu, Berlinu, Mannheimu in Pragi) ter "Oton I., Veliki, Magdeburg in Evropa" (Magdeburg, 2001).
Poti evropske kulture naj z visoko kakovostno kulturno obarvano turistično ponudbo seznanjajo Evropejce z včasih premalo znanimi vidiki dediščine. Svet Evrope usklajuje program v sodelovanju z javnimi službami in zasebniki. Med potmi evropske kulture so poti, ki nas seznanjajo s področji, kot so: svila in tekstil, barok, samostanski vplivi, Vikingi, hanzeatska mesta in utrdbe Luksemburga.
Evropski inštitut za evropske kulturne poti s sedežem v Luksemburgu pomaga Svetu Evrope pri vodenju in načrtovanju tega programa.
