Šport je še eno področje dejavnosti Sveta Evrope, ki jih ureja Evropska kulturna konvencija.
Izvajanje Konvencije nadzorujeta Odbor za razvoj športa (CDDS) in Sklad za šport. Izrael ima status opazovalca v CDDS.Glavna naloga Sveta Evrope na tem področju je spodbujanje strpnega, poštenega in demokratičnega športa, ki je dostopen vsakomur.
Svet Evrope deluje s ciljem ohranjanja celovitosti in vrlin športa v dveh smereh, od katerih je bila zlasti prva posebej poudarjena na vrhu v Strasbourgu:
uveljavljanje športa za vse, kot sredstva za izboljšanje kakovosti življenja, za lažje vključevanje v družbo in kot prispevek k večji socialni usklajenosti, še zlasti med mladimi;
utrjevanje strpnosti s športom in obramba športa pred resnimi nevarnostmi, ki mu danes grozijo.
Svet Evrope se vključuje v ti dve posebni področji dela, ker meni, da je šport pomemben zaradi zgleda, ki ga daje, in vloge, ki jo ima v družbi, pa tudi zaradi svojega prispevka k zdravju prebivalstva in etičnih vrednot, ki jih uveljavlja.
Ko je bila leta 1975 sprejeta Listina o športu za vse, se je spremenil položaj športa v Evropi in ta listina je pomagala doseči tako stopnjo demokratizacije športa, kot je prej nismo nikoli poznali. Po tridesetih letih se danes Svet Evrope srečuje z zahtevami, da bi bilo tak uspeh treba ponoviti in spodbuditi podoben razvoj dogodkov tudi v novih državah članicah, na primer s spodbujanjem prostovoljnih dejavnosti.
Od leta 1992 usmerja delo odbora za razvoj športa Evropska listina o športu (novim razmeram prilagojena listina iz leta 1975), ki jo dopolnjuje še kodeks športne etike. Cilj odbora je z najširšim možnim sodelovanjem in ustrezno razdelitvijo nalog in obveznosti med vladne in nevladne organizacije doseči, da bi bil etičen, varen in zdrav šport vsakomur dostopen.
Po poglobljenih raziskavah, ki so pokazale tesno povezanost med telesnimi aktivnostmi in zdravjem, je Odbor za razvoj športa začel uvajati različne programe za uveljavljanje bolj zdravega načina življenja in sodelovanje v športu. Tak je na primer Evrofit, sklop testov fizične pripravljenosti, ki zajema preverjanje prožnosti, hitrosti, vzdržljivosti in moči. Zasnovan je bil za šoloobvezne otroke in ga od leta 1988 dalje uporabljajo v mnogih šolah po Evropi. Evrofit za odrasle je bil prvič objavljen leta 1995.
Konvencija proti uporabi poživil (dopingu) v športu (1989) si prizadeva z zavezujočimi pravili za uskladitev predpisov o prepovedi poživil v športu zmanjšati in po možnosti tudi izločiti jemanje poživil pri športu na vseh ravneh. Doslej so jo ratificirale vse države članice Sveta Evrope, poleg teh pa še Avstralija, Kanada in Tunizija.
Konvencija vsebuje ukrepe za:
omejevanje trgovine s poživili;
uvajanje strožjega preverjanja jemanja poživil in izboljšanje kontrolnih postopkov;
podpiranje programov izobraževanja in obveščanja;
zagotavljanje učinkovitih kazni za kršitelje.
Šolam in športnim organizacijam je na voljo Vodnik po čistih športih, izobraževalno in informativno gradivo (pripravljeno v sodelovanju z Evropsko unijo).
Svet Evrope je zastopan tudi v upravnem odboru nove Svetovne agencije proti dopingu (WADA).
Leta 1985 je bila sestavljena Evropska konvencija o nasilju in neprimernem obnašanju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah. Stalni odbor za izvajanje konvencija spremlja skladno izvajanje ukrepov proti nasilju, ki jih predvideva ta Konvencije, in izdaja praktična priporočila (na primer seznam 70 točk, ki jih je treba preveriti pred vsako večjo športno prireditvijo).
Konvencija zlasti priporoča:
policijski nadzor igrišč in dostopnih poti;
ločitev navijaških skupin tekmovalnih moštev;
nadziranje prodaje vstopnic;
izločanje tistih, ki izzivajo nemire;
omejevanje prodaje alkohola;
varnostne preglede;
strogo delitev nalog in odgovornosti med organizatorji in oblastmi;
gradnja igrišč in postavitev začasnih tribun, da je zagotovljena varnost gledalcev.
Konvencija vsebuje poseben člen o vzgoji, s katero naj bi novim generacijam ljubiteljev športa privzgojili strpnost in privrženost pošteni igri. Posebej pomembna so tudi prizadevanja za preprečevanje rasističnih izpadov in diskriminacije pri športnih prireditvah.
Maja 1996 je odbor za razvoj športa skupaj z nizozemskimi oblastmi organiziral zelo uspešno okroglo mizo o športu, strpnosti in pošteni igri. Po sklepu tega srečanja so bili v mnogih državah članicah imenovani ambasadorji za šport, strpnost in pošteno igro. Njihova vloga je, da v svojih državah spodbujajo pošteno športno igro ter strpnost in spoštovanje do drugih v športu. Pripravljajo tudi programe za učenje in spodbujanje strpnosti in drugih etičnih vrednot v športu in s pomočjo športa.
Vloga, ki jo šport lahko ima pri pospeševanju socialne usklajenosti, je še eno področje, na katerem Svet Evrope prispeva k demokratizaciji, in to zlasti med mladimi ljudmi. Pri tem ga je podprl tudi Odbor ministrov s priporočilom za taka prizadevanja.
Poseben poudarek je bil dan pripravi športnih programov za manjšinske skupine, kot so zdomci, begunci, brezposelni, zaporniki in mladi prestopniki ter ljudje s posebnimi potrebami. Taki programi se izvajajo v povezavi z osrednjimi, pokrajinskimi ali krajevnimi organi oblasti ali pa je njihova izvedba zaupana prostovoljnim športnim društvom v posameznih državah. Doseganje večje socialne usklajenosti s pomočjo športa ima prav posebno in zelo pomembno vlogo tudi v procesu obnove in sprave v jugovzhodni Evropi.
Potem ko se je število članic Odbora za razvoj športa (CDDS) hitro povečalo, je ta leta 1991 organiziral program vzajemne pomoči, ki je znan pod imenom SPRINT (prenova športa, nove rešitve in usposabljanje), da bi novim članicam pomagal prenoviti njihove športne organizacije.
Program zajema:
športno zakonodajo;
financiranje športa;
usposabljanje za vodenje športnih organizacij;
pospeševanje prostovoljnih dejavnosti.
V prizadevanjih, da bi se po vsej Evropi ravnali po načelih Evropske listine o športu, izvaja CDDS različne ad hoc dejavnosti (izobraževalne in pospeševalne seminarje), za spodbujanje uporabe določenih členov Listine v praksi na področjih, kot so na primer:
varovanje športa pred škodljivimi vplivi (boj proti nestrpnosti, spodbujanje športnega duha in poštene igre);
preprečevanje diskriminacije v športu (z objavljanjem informacij o uporabi načel listine Šport za vse, s športom za invalide in z dejavnostmi, povezanimi z ženskami v športu);
objavljanje člankov o povezanosti med športom in zdravjem;
zagovarjanje mesta športa v vzgoji in izobraževanju mladih na podlagi Lizbonskega manifesta iz leta 1995;
izmenjava informacij o novih vrstah športnih objektov in naprav;
proučevanje ekonomskega učinka športnih dejavnosti.
Za ogled spletne strani Sveta Evrope o športu kliknite tukaj
