Kultura je pomemben faktor v razvoju človekovega znanja, razumevanja in vrednot in je, skupaj z demokracijo in človekovimi pravicami, ključni element polnega življenja. Z različnimi načini izražanja je pomagala mnogim uspešnim generacijam najti svojo identiteto, vizijo, razlog obstoja. Pomagala je skupinam in skupnostim izoblikovati občutek pripadanja in deljenja skupne usode.
Kultura mora biti prodorna in razširjena po vseh družbeni slojih in starostnih skupinah v vsej svoji raznolikosti; ne sme biti preveč agresivna v smislu pranja možganov; vedno pa mora biti neodvisna.
Za izpolnitev te naloge mora biti kultura prežeta s svobodo do izražanja, do informacij in mnenja ter povezana s temeljnimi pravicami, ki so jih zaupali v varovanje Svetu Evrope v okviru Konvencije za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zgodovina je na žalost polna primerov, ko so bile kulturi te pravice odvzete in so jo različni sistemi izkoriščali v politične in propagandne namene. Naša nedavna preteklost priča o tem. Vendar je kultura tudi v najtežjih trenutkih uspela preživeti kot vitalni vir človeštva in kot nenadomestljivo sredstvo izražanja.
Kultura je vse bolj sprejeta kot podpora trajnostnemu razvoju, kot podlaga za socialno usklajenost, kot rodovitno območje za razvoj civilne družbe, kot vodilna sila za inovacije novih tehnologij, kot zdravilo za »trk civilizacij«, kot rešilni jopič v oceanu globalizacije. Rezultat vsega tega je, da se kultura pomika strmo navzgor na seznamu pomembnosti politik.
Tudi če kultura ne more pozdraviti vseh napetosti v naši družbi pa lahko vsaj nekater izmed njih omili ali celo prepreči njihov nastanek: lahko pomaga razumeti večplastnost trajnega razvoja, lahko prinese nov pomen solidarnosti, pozitivno lahko navdihne novo ekonomijo, lahko spodbuja zasebne povezave, lahko je trdna podlaga, ki jo potrebujemo, da lahko s samozaupanjem razumemo in spoštujemo druge kulture. Z drugimi besedami, je sestavina družbe in politik, ki mora biti umaknjena z obrobja, saj dolgo obdobje s strani politikov ni dobila pozornosti, ki si jo zasluži.
Vse te funkcije morajo biti zaobjete v politiki, ki promovira identiteto, spoštuje raznolikost, podpira kreativnost in stimulira participacijo – štiri glavna načela, ki jih Odbor za kulturo Sveta Evrope zagovarja, vse od njegovega nastanka.
Program za pregled kulturnih politik je bil vzpostavljen leta 1986, da bi analiziral izvajanje teh načel v nacionalnih politikah držav članic. Ustanovljen je bil tudi posebni program za pomoč novim, nastajajočim državam članicam, pri sprejemanju njihovih kulturnih politik. Poročila pišejo mednarodne ekipe strokovnjakov, ki izvajajo zunanjo revizijo. Posebni programi nudijo seminarje, konference in usposabljanja za politike, ki sprejemajo spremembe. Internetni informacijski sistem, »Compendium«, nam ponuja številke in dejstva za 33 evropskih držav.
Organizacija, kot je Svet Evrope in deluje na področju človekovih pravic, demokracije, vladavine prava in kulturnega sodelovanja, se spopada z izzivi oblikovanja posebnih projektov medkulturnega dialoga, v povezavi z ne-evropskimi državami in drugimi organizacijami in iskanjem politik, ki bi preprečile nastajanje konfliktov na vseh nivojih.
Skupna evropska kulturna dediščina je bila srce iniciativ, kot so »Kulturne korenine«, serije razstav umetnikov in promocija kulturnega turizma.
Za učinkovito vpetost kulture v ekonomski in družbeni kontekst je bil izoblikovan nov projekt »Ustvarjanje družbenega kapitala«. Njegova naloga je, da okrepi kulturno produkcijo ter zagotovi partnerje in mreže znotraj trgov.
Za ogled spletne strani Sveta Evrope o kulturi kliknite tukaj
