Evropska kulturna konvencija daje okvir za delo Sveta Evrope na področju izobraževanja, naravne in kulturne dediščine, športa in mladine. Doslej je h konvenciji pristopilo 48 evropskih držav, ki sodelujejo pri delu Sveta Evrope na omenjenih področjih.
Program Sveta Evrope na področju izobraževanja in kulture upravlja Svet za kulturno sodelovanje (CDCC). Pri tem mu pomagajo štiri strokovne komisije, in sicer: za izobraževanje, za visoko šolstvo in raziskovanje, za kulturo in za kulturno dediščino. Na rednih konferencah se sestajajo tudi ministri, odgovorni za ta področja.
Kako lahko izobraževanje pomaga promovitati človekove pravice in temeljne svoboščine ter utrjevati pluralistično demokracijo? Kako lahko zbliža evropske narode in ustvarja večje medsebojno razumevanje in zaupanje? Kako lahko pomaga evropskim vladam in državljanom premagovati izzive, s katerimi se srečujejo naše družbe?
Svet Evrope se loteva reševanja teh obsežnih vprašanj z:
izvajanjem večjih projektov v osnovnem, višjem in visokem šolstvu ter izobraževanju odraslih;
združevanjem idej, izkušenj in raziskav;
pospeševanjem povezav in izmenjav ter razvijanjem novih partnerstev in omrežij;
uveljavljanjem priznavanja strokovne usposobljenosti;
objavljanjem praktičnih študij in priročnikov za nosilce političnega odločanja in izobraževalce;
sodelovanjem z drugimi evropskimi institucijami in nevladnimi organizacijami.
Vzgoja in izobraževanje za človekove pravice in za dejavno, odgovorno državljanstvo sta izjemno pomembna za razvoj pluralističnih demokracij. Svet Evrope uvaja posebne programe, s katerimi želi pomagati državam na prehodu v demokracijo pripravljati nove učne načrte in učno gradivo za te ključne predmete. Dokaj veliko število nosilcev političnega odločanja in izvajalcev iz prakse se je že udeležilo usposabljanja za tak pristop v novih demokracijah.
Od leta 1996 dalje Svet Evrope izvaja poseben program pomoči v Bosni in Hercegovini, da bi razvili izobraževanje o človekovih pravicah. Vsako leto organizira poletne šole za več sto učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Za Svetovno banko je izdelal tudi študijo o vodenju celotnega izobraževalnega sistema v tej državi. V sodelovanju z drugimi organizacijami ustanavlja celovit sistem višjega in visokega šolstva na Kosovu.
Ta projekt ponazarja, kako naj bi mlade ljudi pripravili za študij, usposabljanje, delo, mobilnost, preživljanje prostega časa in vsakodnevno življenje v demokratični in multikulturni Evropi.
Na vrsti simpozijev so pregledali reforme z vidika ciljev, vsebine in metod srednješolskega izobraževanja, sodelovanja med šolami in njihovimi lokalnimi skupnostmi ter šolanja in usposabljanja učiteljev. Posebno pozornost namenjajo reformam, ki zdaj potekajo v novih demokracijah. Svet Evrope je izdal tudi vodnik po srednješolskem izobraževanju, ki vsebuje monografije za vsako državo posebej.
Uvajanje evropske razsežnosti v srednješolsko izobraževanje ponazarja tudi vrsta publikacij, ki opisujejo pobude iz prakse in pedagoško gradivo o evropskih temah. Poleg tega je Svet Evrope vzpostavil tudi omrežje agencij v posameznih državah, da z njihovo pomočjo pospešuje povezave in izmenjave med šolami. V zvezi s tem projektom oblikujejo zdaj sklepe in ugotovitve na seminarjih, organiziranih po državah in regijah.
Leta 1999 je Odbor ministrov na podlagi tega projekta sprejel priporočilo vsem državam članicam o preoblikovanju srednješolskega izobraževanja.
Ta dejavnost je del vloge Sveta Evrope kot vseevropskega foruma za usmeritve izobraževanja v demokratično varnost in socialno usklajenost. Prizadeva si, da bi hitro in učinkovito proučil pereče probleme in zlasti:
prepoznal večje probleme izobraževanja v zvezi z "novo Evropo";
poudaril usmeritve, smernice in različne možnosti v politikah šolstva posameznih držav članic;
olajšal dialog vseevropskih razsežnosti med nosilci odločanja, učitelji, starši in nevladnimi organizacijami z izmenjavo informacij in razširjanjem novih idej in dobre prakse.
Projekt Sveta Evrope z naslovom Izobraževanje za demokratično državljanstvo (EDC) je namenjen ponovni presoji pomena in vloge vzgoje in izobraževanja pri spodbujanju dejavnega sodelovanja državljanov v demokratičnih družbah. Izobraževanje za demokratično državljanstvo lahko opredelimo kot skupek znanj, veščin in dejavnosti, ki pomagajo mladim in odraslim, da se dejavno vključujejo v sodobno družbo ter uresničujejo svoje pravice in prevzemajo odgovornost. Sem sodijo formalno in neformalno izobraževanje, izobraževanje odraslih ter priložnostno izobraževanje ob različnih dejavnostih nevladnih organizacij, lokalne skupnosti in medijev. Vključuje tudi učenje človekovih pravic, mirovno vzgojo in medkulturno vzgojo. Temeljna vprašanja pri tem so katere vrednote in sposobnosti morajo imeti posamezniki, da kot državljani lahko sodelujejo in soodločajo in kako te vrednote in sposobnosti lahko pridobijo in jih prenašajo na druge. V okviru projekta je nastala vrsta študij o osnovnih pojmih izobraževanja za demokratično državljanstvo, o strategijah učenja in poučevanja, o vseživljenjskem učenju.Nastala so tudi praktična gradiva za učitelje.
Svet Evrope je odgovoren tudi za usklajevanje dejavnosti na področju izobraževanja za demokratično državljanstvo v okviru Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo.
V okviru tega projekta je Odbor ministrov leto 2005 proglasil za Evropsko leto državljanske kulture. Uradni začetek je bil 13. in 14. decembra 2004 na konferenci v Sofiji (Bolgarija). V tem letu je Svet Evrope namenil pozornost ključni vlogi vzgoje in izobraževanje pri spodbujanju dejavnega sodelovanja v demokratičnih družbah.
Odbor Sveta Evrope za visoko šolstvo in raziskovanje (CC-HER) išče rešitve za izzive, s katerimi se soočajo evropske univerze in visokošolski zavodi. Ponuja forum, na katerem lahko predstavniki ministrstev in univerz izmenjujejo mnenja in razvijajo evropske programe. Zdaj prednostno obravnavajo vlogo izobraževanja na višji in visoki stopnji v vseživljenjskem učenju, evropski študij za demokratično državljanstvo, priznavanje visokošolske izobrazbe in reformo zakonodaje o visokem šolstvu v novih državah članicah.
Ta program je namenjen pomoči novim državam članicam pri preoblikovanju njihove zakonodaje o visokem šolstvu. Delo po tem programu se izvaja s pomočjo svetovalnih misij, mnogostranskih delavnic, na katerih analizirajo skupne probleme pri razvoju visokega šolstva, mnogostranskih študijskih obiskov in z objavljanjem vrste primerjalnih študij. Svetovalne programe pripravljajo zdaj tudi na drugih področjih izobraževalne politike.
V okviru projekta Učenje in poučevanje zgodovine Evrope v 20. stoletju, ki je bil na Dunajskem in Strasbourškem vrhu opredeljen kot prednostna naloga, so pripravili gradivo za usposabljanje učiteljev in poučevanje zgodovine 20. stoletja v srednjih šolah. Glavni izdelek projekta je priročnik za učitelje zgodovine o različnih načinih poučevanja 20. stoletja, ki ga bodo dopolnjevali še vodniki ali učni kompleti za vključevanje tem, kot so zgodovina žensk, nacionalizem, holokavst, migracijski tokovi ipd., v redni ali dopolnilni učni program ter uporaba filmskega gradiva pri pouku zgodovine. Projekt poudarja tudi uporabo različnih virov informacij, kot so muzeji, žive pripovedi, avdio-vizualni mediji in arhivi, ki naj dijakom pomagajo razvijati potrebno kritičnost za razumevanje silnic, ki so oblikovale preteklo stoletje.
Zgodovini in poučevanju zgodovine je treba posvetiti posebno pozornost zaradi njune pomembne vloge pri izobraževanju in oblikovanju svetovnega nazora prihodnjih državljanov v demokratičnih družbah. Svet Evrope ima že dolgoletne izobraževalne izkušnje pri poučevanju zgodovine in na tej podlagi lahko pomaga novim državam članicam pri spreminjanju njihovih učnih načrtov za pouk zgodovine, izdajanju novih zgodovinskih učbenikov in usposabljanju učiteljev zgodovine. Trenutno se na tem področju izvajajo trije programi: program priprave učnih načrtov, standardov in učbenikov ter usposabljanja učiteljev v Ruski federaciji, Črnomorska pobuda, v kateri Bolgarija, Gruzija, Moldavija, Romunija, Ruska federacija, Turčija in Ukrajina sodelujejo na seminarjih, pri posameznih projektih in pripravi učnega gradiva in pripomočkov, ter Tbilisijska pobuda, v okviru katere sodelujejo pisci učbenikov iz Armenije, Azerbajdžana, Gruzije in Ruske federacije in pripravljajo skupni učbenik za pouk zgodovine.
Svet Evrope je v okviru pakta stabilnosti odgovoren tudi za usklajevanje dejavnosti za poučevanje zgodovine v jugovzhodni Evropi in se pri tem zlasti posveča usposabljanju učiteljev zgodovine, virom za poučevanje, izobraževanju na visokošolskih zavodih in neformalnim oblikam izobraževanja mladih.
Pokrovitelji tega vsakoletnega tekmovanja za šole so Svet Evrope, Evropska komisija, Evropski parlament in Evropska kulturna fundacija. Njegov namen je spodbuditi zanimanje za evropske zadeve pri šoloobveznih otrocih. Na natečaju sodeluje več sto tisoč mladih iz 34 držav članic Odbora za kulturno sodelovanje. Tema natečaja za šolsko leto 2005-2006 je "Sodelovanje v Evropi različnosti". Za prihajajoče šolsko leto pa je napovedana tema "Equal opportunites for all".
Ta program pomaga učiteljem obiskovati kratke tečaje praktičnega usposabljanja v drugi državi članici in tako razširja njihove strokovne izkušnje. Vsako leto je na voljo do 1000 prostih mest, ki so ponujena zlasti učiteljem iz novih držav članic. Seminarji, organizirani v okviru tega programa, so posvečeni predvsem prednostnim ciljem Sveta Evrope, kot so na primer: demokratično državljanstvo, človekove pravice, medkulturna vzgoja in izobraževanje, povezave in izmenjave med šolami, sodobni jeziki, zgodovina in evropske razsežnosti izobraževanja.
Ob spoznanju, koliko lahko povezave in izmenjave med šolami prispevajo k evropskemu združevanju, je Svet Evrope leta 1991 vzpostavil sistem za povezave in izmenjave med šolami. Ta sistem:
uveljavlja vzgojne in izobraževalne vidike povezav in izmenjav med šolami z usposabljanjem učiteljev;
izdaja publikacije in organizira stalne razprave o standardih kakovosti;
pomaga državam članicam vzpostaviti potrebno infrastrukturo za uspešno povezovanje med šolami.
Program, ki je bil prvič pripravljen leta 1998 je zasnovan z namenom, da prispeva k povezovanju Evrope s tem, da dijakom višjih razredov srednjih šol ponudi štipendije in jim tako omogoči trimesečno šolanje v neki drugi evropski državi. Program temelji na zasnovi medsebojnih kulturnih izmenjav in pri tem je jezikovni vidik manj pomemben. Udeleženci programa živijo pri družinah in hodijo v šolo na enak način kot njihovi vrstniki v državi gostiteljici. Program bodo izvajali v povezavi z organizacijami, ki imajo na tem področju že nekaj izkušenj. Poudarek je na izmenjavah med vzhodom in zahodom in na štipendiranju dijakov iz jugovzhodne Evrope.
Skupna konvencija Sveta Evrope in Unesca o priznavanju visokošolske izobrazbe na območju Evrope olajšuje priznavanje diplom in s tem tudi prehajanje ljudi in prenašanje idej v visokem šolstvu. Konvencija je bila dana na voljo za podpis na diplomatski konferenci v aprilu leta 1997. Svet Evrope sodeluje z Unescom pri vodenju mreže informacijskih centrov v posameznih državah za večjo mobilnost na visokošolski ravni in priznavanje diplom.
Za obisk spletne strani Sveta Evrope o izobraževanju kliknite tukaj
